Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih.
V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi.
Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic.
Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Pred praznikom Gospodovega darovanja v templju se v oddaji ustavljamo ob drži darovanja. Kaj pomeni darovati – ne le dar, temveč samega sebe? Darovanje je drža odprtosti, zaupanja in izročitve Bogu, ki oblikuje srce vernika in njegove odnose. Zakaj je prav ta drža temeljna za krščansko življenje in kako se uresničuje v vsakdanjih odločitvah? O tem bodo razmišljali dijaki Gimnazije Želimlje. V oddaji bomo spregovorili še o pomenu svečnice in mesecu verskega tiska.
Pred praznikom Gospodovega darovanja v templju se v oddaji ustavljamo ob drži darovanja. Kaj pomeni darovati – ne le dar, temveč samega sebe? Darovanje je drža odprtosti, zaupanja in izročitve Bogu, ki oblikuje srce vernika in njegove odnose. Zakaj je prav ta drža temeljna za krščansko življenje in kako se uresničuje v vsakdanjih odločitvah? O tem bodo razmišljali dijaki Gimnazije Želimlje. V oddaji bomo spregovorili še o pomenu svečnice in mesecu verskega tiska.
Nives Felić, prisrčna in vsestranska teologinja, posveča svoje življenje mladim ter slepim in slabovidnim. Njen vsakdanjik pa obsega še mnogo dejavnosti, namenjenih tudi ženskam in iskalcem Boga.
Nives Felić, prisrčna in vsestranska teologinja, posveča svoje življenje mladim ter slepim in slabovidnim. Njen vsakdanjik pa obsega še mnogo dejavnosti, namenjenih tudi ženskam in iskalcem Boga.
Zakaj je za človeka pomembno, da se daruje – da svoj čas, nadarjenost ali stvari deli, ne da bi pričakoval plačilo? Dijaki iz Gimnazije Želimlje ugotavljajo, da jih prav prostovoljno delo polni s posebnim zadovoljstvom, vzgojitelji in vodstvo pa jih pri tem spodbujajo.
Zakaj je za človeka pomembno, da se daruje – da svoj čas, nadarjenost ali stvari deli, ne da bi pričakoval plačilo? Dijaki iz Gimnazije Želimlje ugotavljajo, da jih prav prostovoljno delo polni s posebnim zadovoljstvom, vzgojitelji in vodstvo pa jih pri tem spodbujajo.
Pred praznikom Gospodovega darovanja v templju se v oddaji ustavljamo ob drži darovanja.Kaj pomeni darovati – ne le dar, temveč samega sebe? Darovanje je drža odprtosti, zaupanja in izročitve Bogu, ki oblikuje srce vernika in njegove odnose. Zakaj je prav ta drža temeljna za krščansko življenje in kako se uresničuje v vsakdanjih odločitvah? O tem bodo razmišljali dijaki Gimnazije Želimlje. V oddaji bomo spregovorili še o pomenu svečnice in mesecu verskega tiska.
Pred praznikom Gospodovega darovanja v templju se v oddaji ustavljamo ob drži darovanja.Kaj pomeni darovati – ne le dar, temveč samega sebe? Darovanje je drža odprtosti, zaupanja in izročitve Bogu, ki oblikuje srce vernika in njegove odnose. Zakaj je prav ta drža temeljna za krščansko življenje in kako se uresničuje v vsakdanjih odločitvah? O tem bodo razmišljali dijaki Gimnazije Želimlje. V oddaji bomo spregovorili še o pomenu svečnice in mesecu verskega tiska.
Na občnem zboru, v nedeljo, 28. septembra lani, je Evangeličanska cerkvena občina Ljubljana za opravljanje duhovniške službe izvolila dr. Aleksandra Ernišo. Svečano umestitveno bogoslužje je v cerkvi Primoža Trubarja potekalo prejšnjo nedeljo, 25. januarja.
Na občnem zboru, v nedeljo, 28. septembra lani, je Evangeličanska cerkvena občina Ljubljana za opravljanje duhovniške službe izvolila dr. Aleksandra Ernišo. Svečano umestitveno bogoslužje je v cerkvi Primoža Trubarja potekalo prejšnjo nedeljo, 25. januarja.
Ob prazniku svetega Frančiška Saleškega, zavetnika katoliških časnikarjev, so se predstavniki katoliškega tiska zbrali na letnem srečanju. Čeprav se ni lahko obdržati v nasičenem medijskem svetu, katoliška periodika ostaja s svojim poslanstvom.
Ob prazniku svetega Frančiška Saleškega, zavetnika katoliških časnikarjev, so se predstavniki katoliškega tiska zbrali na letnem srečanju. Čeprav se ni lahko obdržati v nasičenem medijskem svetu, katoliška periodika ostaja s svojim poslanstvom.
V cerkvenem koledarju je svečnica znana kot Gospodovo darovanje v templju. Svečnica pa je tudi dan Bogu posvečenega življenja. 40 dni po božiču pa tudi pospravimo jaslice in pogled usmerimo v vse daljše dni, ki nam že naznanjajo pomlad.
V cerkvenem koledarju je svečnica znana kot Gospodovo darovanje v templju. Svečnica pa je tudi dan Bogu posvečenega življenja. 40 dni po božiču pa tudi pospravimo jaslice in pogled usmerimo v vse daljše dni, ki nam že naznanjajo pomlad.
3. nedeljo med letom obhaja Cerkev Nedeljo Božje besede. S tem poudarja pomen Svetega pisma v življenju vernika in skupnosti. Sveto pismo ni le knjiga, temveč živa beseda, ki oblikuje vero in vsakdanje življenje vernikov. V tem tednu bo potekal že 18. Svetopisemski maraton, z naslovom Gospod je mir, ki z neprekinjenim branjem povezujejo vernike po vsej Sloveniji, spregovorili bomo tudi o pomenu Božje besede v bogoslužju in predstavili projekt Ecclesia.
3. nedeljo med letom obhaja Cerkev Nedeljo Božje besede. S tem poudarja pomen Svetega pisma v življenju vernika in skupnosti. Sveto pismo ni le knjiga, temveč živa beseda, ki oblikuje vero in vsakdanje življenje vernikov. V tem tednu bo potekal že 18. Svetopisemski maraton, z naslovom Gospod je mir, ki z neprekinjenim branjem povezujejo vernike po vsej Sloveniji, spregovorili bomo tudi o pomenu Božje besede v bogoslužju in predstavili projekt Ecclesia.
Oktet Raskovec L.Šorli, L.Bratuž: Noč najjasnejša, najlepša
Oktet Raskovec L.Šorli, L.Bratuž: Noč najjasnejša, najlepša
Ecclesia je majhna skupnost Jezusovih učencev, ki skupaj prebira Sveto pismo. Opirajo se na knjigo Nova zaveza s prostorom, kjer lahko odlomke prebirajo v okviru tematskih poti. Tako poglabljajo vero in medsebojne vezi.
Ecclesia je majhna skupnost Jezusovih učencev, ki skupaj prebira Sveto pismo. Opirajo se na knjigo Nova zaveza s prostorom, kjer lahko odlomke prebirajo v okviru tematskih poti. Tako poglabljajo vero in medsebojne vezi.
Branje Božje besede, berila, psalma in evangelija, je pomemben del bogoslužja. Odlomki so izbrani glede na leto A, B ali C ter liho ali sodo letnico. Da verniki prisluhnejo Bogu prek čim več besedil iz Svetega pisma, je njihova vsebina določena tudi glede na štiri čase cerkvenega leta.
Branje Božje besede, berila, psalma in evangelija, je pomemben del bogoslužja. Odlomki so izbrani glede na leto A, B ali C ter liho ali sodo letnico. Da verniki prisluhnejo Bogu prek čim več besedil iz Svetega pisma, je njihova vsebina določena tudi glede na štiri čase cerkvenega leta.
3. nedeljo med letom obhaja Cerkev Nedeljo Božje besede. S tem poudarja pomen Svetega pisma v življenju vernika in skupnosti. Sveto pismo ni le knjiga, temveč živa beseda, ki oblikuje vero in vsakdanje življenje vernikov. V tem tednu bo potekal že 18. Svetopisemski maraton, z naslovom Gospod je mir, ki z neprekinjenim branjem povezujejo vernike po vsej Sloveniji, spregovorili bomo tudi o pomenu Božje besede v bogoslužju in predstavili projekt Ecclesia
3. nedeljo med letom obhaja Cerkev Nedeljo Božje besede. S tem poudarja pomen Svetega pisma v življenju vernika in skupnosti. Sveto pismo ni le knjiga, temveč živa beseda, ki oblikuje vero in vsakdanje življenje vernikov. V tem tednu bo potekal že 18. Svetopisemski maraton, z naslovom Gospod je mir, ki z neprekinjenim branjem povezujejo vernike po vsej Sloveniji, spregovorili bomo tudi o pomenu Božje besede v bogoslužju in predstavili projekt Ecclesia
Številni bogoslovci in jezikoslovci že več kot desetletje sodelujejo pri pripravi nove slovenske izdaje rimskega misala. Na oltarnih mizah se bo morda pojavila že letos, spremembe bomo slišali predvsem v besedilih duhovnika.
Številni bogoslovci in jezikoslovci že več kot desetletje sodelujejo pri pripravi nove slovenske izdaje rimskega misala. Na oltarnih mizah se bo morda pojavila že letos, spremembe bomo slišali predvsem v besedilih duhovnika.
Od 12. do 17. januarja so škofje Slovenske škofovske konference, kakor določajo cerkveni dokumenti, poromali v Rim. Na obisku ad limina apostolorum so molili na grobovih apostolov Petra in Pavla, upravnim organom rimske kurije so predali poročila o življenju Katoliške cerkve v Sloveniji in se o vsem pogovorili s papežem Leonom XIV.
Od 12. do 17. januarja so škofje Slovenske škofovske konference, kakor določajo cerkveni dokumenti, poromali v Rim. Na obisku ad limina apostolorum so molili na grobovih apostolov Petra in Pavla, upravnim organom rimske kurije so predali poročila o življenju Katoliške cerkve v Sloveniji in se o vsem pogovorili s papežem Leonom XIV.
Papež Leon XIV. je na splošni sredini avdienci začel nov cikel katehez, ki bodo posvečene 2. vatikanskemu koncilu. Tega je papež označil za osrednje vodilo na poti Cerkve in poudaril pomen ponovnega branja dokumentov 2. vatikanskega koncila in njihovega celovitejšega uresničevanja. V tednu molitve za edinost kristjanov pa je spregovoril tudi o nevarnosti številnih vojn in pozval svet k spoštovanju človeškega dostojanstva.
Papež Leon XIV. je na splošni sredini avdienci začel nov cikel katehez, ki bodo posvečene 2. vatikanskemu koncilu. Tega je papež označil za osrednje vodilo na poti Cerkve in poudaril pomen ponovnega branja dokumentov 2. vatikanskega koncila in njihovega celovitejšega uresničevanja. V tednu molitve za edinost kristjanov pa je spregovoril tudi o nevarnosti številnih vojn in pozval svet k spoštovanju človeškega dostojanstva.
Preganjanje kristjanov ostaja ena najbolj prezrtih resničnosti današnjega sveta. Leta 2025 je bilo po ocenah mednarodnih organizacij več kot 380 milijonov kristjanov izpostavljenih resnemu preganjanju, največ v Severni Koreji, Nigeriji, Pakistanu, Iranu in državah Bližnjega vzhoda ter podsaharske Afrike. V oddaji opozarjamo na kršitve verske svobode, ki se dogajajo daleč od oči sveta – in se dotikajo milijonov življenj.
Preganjanje kristjanov ostaja ena najbolj prezrtih resničnosti današnjega sveta. Leta 2025 je bilo po ocenah mednarodnih organizacij več kot 380 milijonov kristjanov izpostavljenih resnemu preganjanju, največ v Severni Koreji, Nigeriji, Pakistanu, Iranu in državah Bližnjega vzhoda ter podsaharske Afrike. V oddaji opozarjamo na kršitve verske svobode, ki se dogajajo daleč od oči sveta – in se dotikajo milijonov življenj.
Sveti Anton Puščavnik goduje 17. januarja. Oče vzhodnega meništva je priprošnjik puščavnikov, živinorejcev, obrtnikov in gasilcev.
Sveti Anton Puščavnik goduje 17. januarja. Oče vzhodnega meništva je priprošnjik puščavnikov, živinorejcev, obrtnikov in gasilcev.
Življenjska sopotnika Marjana in Pavle Snoj si že več kot 50 let prizadevata za edinost na vseh področjih življenja, in še zlasti za spoštovanje različnosti med kristjani.
Življenjska sopotnika Marjana in Pavle Snoj si že več kot 50 let prizadevata za edinost na vseh področjih življenja, in še zlasti za spoštovanje različnosti med kristjani.
Mednarodna organizacija Open Doors, že več kot 30 let raziskuje preganjanje in diskriminacijo kristjanov, bodisi s strani vlade, družine, družbe ali drugih sil. Podatki kažejo, da se številke iz leta v leto zvišujejo.
Mednarodna organizacija Open Doors, že več kot 30 let raziskuje preganjanje in diskriminacijo kristjanov, bodisi s strani vlade, družine, družbe ali drugih sil. Podatki kažejo, da se številke iz leta v leto zvišujejo.
Preganjanje kristjanov ostaja ena najbolj prezrtih resničnosti današnjega sveta. Leta 2025 je bilo po ocenah mednarodnih organizacij več kot 380 milijonov kristjanov izpostavljenih resnemu preganjanju, največ v Severni Koreji, Nigeriji, Pakistanu, Iranu in državah Bližnjega vzhoda ter podsaharske Afrike. V oddaji opozarjamo na kršitve verske svobode, ki se dogajajo daleč od oči sveta – in se dotikajo milijonov življenj.
Preganjanje kristjanov ostaja ena najbolj prezrtih resničnosti današnjega sveta. Leta 2025 je bilo po ocenah mednarodnih organizacij več kot 380 milijonov kristjanov izpostavljenih resnemu preganjanju, največ v Severni Koreji, Nigeriji, Pakistanu, Iranu in državah Bližnjega vzhoda ter podsaharske Afrike. V oddaji opozarjamo na kršitve verske svobode, ki se dogajajo daleč od oči sveta – in se dotikajo milijonov življenj.
Ob zaključku rednega svetega leta se je 10. januarja začelo posebno leto svetega Frančiška. Ob 800. obletnici njegove smrti ga je razglasil papež Leon XIV., potekalo pa bo do 10. januarja 2027.
Ob zaključku rednega svetega leta se je 10. januarja začelo posebno leto svetega Frančiška. Ob 800. obletnici njegove smrti ga je razglasil papež Leon XIV., potekalo pa bo do 10. januarja 2027.
»Obisk na pragu apostolov« kot bi prevedli latinski Ad limina Apostolorum je pomemben dogodek za slovensko cerkev. Vseh sedem škofov je v tem tednu obiskalo sveti sedež, namen obiska pa je bila, poleg srečanja s svetim očetom, molitev na grobovih svetih Petra in Pavla ter poglobitev v pastoralne izzive svojih škofij.
»Obisk na pragu apostolov« kot bi prevedli latinski Ad limina Apostolorum je pomemben dogodek za slovensko cerkev. Vseh sedem škofov je v tem tednu obiskalo sveti sedež, namen obiska pa je bila, poleg srečanja s svetim očetom, molitev na grobovih svetih Petra in Pavla ter poglobitev v pastoralne izzive svojih škofij.
Na nedeljo Svete Družine se je po delnih Cerkvah končalo redno sveto leto. Sklepno dejanje jubilejnega leta v Vatikanu pa je bilo zapiranje svetih vrat papeške bazilike svetega Petra 6. januarja, na praznik Gospodovega razglašenja. Svetoletno dogajanje je na različne načine budilo upanje, ki ostaja vernim popotnica v življenju, tudi po njegovem zaključku. V oddaji tudi o Tekčevih jaslicah iz Tržiča, ki so stare častitljivih 90 let.
Na nedeljo Svete Družine se je po delnih Cerkvah končalo redno sveto leto. Sklepno dejanje jubilejnega leta v Vatikanu pa je bilo zapiranje svetih vrat papeške bazilike svetega Petra 6. januarja, na praznik Gospodovega razglašenja. Svetoletno dogajanje je na različne načine budilo upanje, ki ostaja vernim popotnica v življenju, tudi po njegovem zaključku. V oddaji tudi o Tekčevih jaslicah iz Tržiča, ki so stare častitljivih 90 let.
V starem mestnem jedru Tržiča, v hiši, imenovani Pri Tekcu, je letos še posebno slovesno, saj praznujejo okrogli jubilej, 90 let prve postavitve Tekčevih jaslic. V dolgih letih so postale tamkajšnja znamenitost, saj jih ljudje radi obiščejo. Danes za njih skrbi Marjan Zupan z družino.
V starem mestnem jedru Tržiča, v hiši, imenovani Pri Tekcu, je letos še posebno slovesno, saj praznujejo okrogli jubilej, 90 let prve postavitve Tekčevih jaslic. V dolgih letih so postale tamkajšnja znamenitost, saj jih ljudje radi obiščejo. Danes za njih skrbi Marjan Zupan z družino.
Na nedeljo Jezusovega krsta se kristjani spominjajo svojega krsta. Postali so člani Cerkve in prejemajo posebne milosti , ki so jih deležni s smrtjo in vstajenjem Božjega Sina.
Na nedeljo Jezusovega krsta se kristjani spominjajo svojega krsta. Postali so člani Cerkve in prejemajo posebne milosti , ki so jih deležni s smrtjo in vstajenjem Božjega Sina.
Verniki Srbske pravoslavne cerkve praznujejo božič 7. januarja. Vrhunec priprave na praznovanje je zadnji dan 40-dnevnega posta, imenovan badnji dan. Tako kot božič, je poln simbolike.
Verniki Srbske pravoslavne cerkve praznujejo božič 7. januarja. Vrhunec priprave na praznovanje je zadnji dan 40-dnevnega posta, imenovan badnji dan. Tako kot božič, je poln simbolike.
Na božični večer leta 2024 je papež Frančišek v baziliki sv. Petra v Rimu odprl prva sveta vrata in začel jubilejno leto 2025. Potekalo je pod geslom »Romarji upanja«. Sveto leto je uradno sklenil papež Leon XIV. 6. januarja letos, na praznik Svetih treh kraljev. Kakšni pa so sadovi svetega leta? V času milosti, upanja in duhovne prenove so potekale posebne svete maše, romanja, kulturni dogodki in različne pastoralne pobude.
Na božični večer leta 2024 je papež Frančišek v baziliki sv. Petra v Rimu odprl prva sveta vrata in začel jubilejno leto 2025. Potekalo je pod geslom »Romarji upanja«. Sveto leto je uradno sklenil papež Leon XIV. 6. januarja letos, na praznik Svetih treh kraljev. Kakšni pa so sadovi svetega leta? V času milosti, upanja in duhovne prenove so potekale posebne svete maše, romanja, kulturni dogodki in različne pastoralne pobude.
Na nedeljo svete družine se je po delnih Cerkvah končalo redno sveto leto. Sklepno dejanje jubilejnega leta v Vatikanu je bilo zapiranje svetih vrat papeške bazilike svetega Petra, 6. januarja, na praznik Gospodovega razglašenja. Svetoletno dogajanje je na različne načine budilo upanje, ki vernim ostaja popotnica v življenju, tudi po njegovem zaključku.
Na nedeljo svete družine se je po delnih Cerkvah končalo redno sveto leto. Sklepno dejanje jubilejnega leta v Vatikanu je bilo zapiranje svetih vrat papeške bazilike svetega Petra, 6. januarja, na praznik Gospodovega razglašenja. Svetoletno dogajanje je na različne načine budilo upanje, ki vernim ostaja popotnica v življenju, tudi po njegovem zaključku.
Na nedeljo Svete Družine se je po delnih Cerkvah končalo redno sveto leto. Sklepno dejanje jubilejnega leta v Vatikanu je bilo zapiranje svetih vrat papeške bazilike svetega Petra, 6. januarja, na praznik Gospodovega razglašenja.
Na nedeljo Svete Družine se je po delnih Cerkvah končalo redno sveto leto. Sklepno dejanje jubilejnega leta v Vatikanu je bilo zapiranje svetih vrat papeške bazilike svetega Petra, 6. januarja, na praznik Gospodovega razglašenja.
V zadnji letošnji oddaji Obzorja duha bomo ponudili pregled pomembnih dogodkov minulega leta. Spomnili se bomo začetka svetega leta, ki je potekalo pod geslom »Romarji upanja«, slovenskih svetoletnih romanj, zaznamovanih z molitvijo za bolnega papeža, ter smrti in pogreba papeža Frančiška. Pozornost bomo namenili tudi začetku konklava, predstavitvi papeža Leona XIV. in začetku njegovega pontifikata. Oddajo bomo sklenili z utrinki s posvečenja novega škofa ordinarija škofije Murska Sobota in umestitvijo novega predsedstva Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji.
V zadnji letošnji oddaji Obzorja duha bomo ponudili pregled pomembnih dogodkov minulega leta. Spomnili se bomo začetka svetega leta, ki je potekalo pod geslom »Romarji upanja«, slovenskih svetoletnih romanj, zaznamovanih z molitvijo za bolnega papeža, ter smrti in pogreba papeža Frančiška. Pozornost bomo namenili tudi začetku konklava, predstavitvi papeža Leona XIV. in začetku njegovega pontifikata. Oddajo bomo sklenili z utrinki s posvečenja novega škofa ordinarija škofije Murska Sobota in umestitvijo novega predsedstva Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji.
Na zadnjo adventno nedeljo bomo stopili v globino pričakovanja Jezusovega rojstva. V božični devetdnevnici Cerkev s čudovitimi himnami in psalmi prepeva v pričakovanju rojstva Božjega Sina. Z vzklikom »Kralja, ki prihaja, pridite, molimo« verniki svoja srca pripravljajo na dogodek, ko tiho, nežno, skoraj nevidno in predvsem nevsiljivo prihaja Bog na svet.
Na zadnjo adventno nedeljo bomo stopili v globino pričakovanja Jezusovega rojstva. V božični devetdnevnici Cerkev s čudovitimi himnami in psalmi prepeva v pričakovanju rojstva Božjega Sina. Z vzklikom »Kralja, ki prihaja, pridite, molimo« verniki svoja srca pripravljajo na dogodek, ko tiho, nežno, skoraj nevidno in predvsem nevsiljivo prihaja Bog na svet.
V galeriji Družina je na ogled 50 jaslic umetnostnega zgodovinarja dr. Andreja Dobleharja. Razporejene so v sedem sklopov: klasična postavitev, samostanske voščene, papirnate, avtorske, sodobne, slovenske in tuje jaslice. Razstava bo na ogled do 17. januarja.
V galeriji Družina je na ogled 50 jaslic umetnostnega zgodovinarja dr. Andreja Dobleharja. Razporejene so v sedem sklopov: klasična postavitev, samostanske voščene, papirnate, avtorske, sodobne, slovenske in tuje jaslice. Razstava bo na ogled do 17. januarja.
Pričakovanje božiča bi lahko primerjali s pričakovanjem rojstva otroka. Zakonca Jera in Miha Novak sta povedala, kako njuno pričakovanje traja še veliko dlje kot devet mesecev, kako je to poglobilo njuno vero in okrepilo partnerski odnos ter kako zdaj podpirata tudi druge pare. Na primer z urejanjem prve katoliške aplikacije za pare, NajinEp
Pričakovanje božiča bi lahko primerjali s pričakovanjem rojstva otroka. Zakonca Jera in Miha Novak sta povedala, kako njuno pričakovanje traja še veliko dlje kot devet mesecev, kako je to poglobilo njuno vero in okrepilo partnerski odnos ter kako zdaj podpirata tudi druge pare. Na primer z urejanjem prve katoliške aplikacije za pare, NajinEp
Z zadnjo adventno nedeljo vstopamo v čas neposredne priprave na božič in v globino pričakovanja Jezusovega rojstva. V teh dneh Cerkev s čudovitimi himnami in psalmi prepeva v pričakovanju rojstva Božjega Sina. Z vzklikom »Kralja, ki prihaja, pridite, molimo« verniki pripravljajo svoja srca na dogodek, ko tiho, nežno, skoraj nevidno in predvsem nevsiljivo prihaja Bog na svet.
Z zadnjo adventno nedeljo vstopamo v čas neposredne priprave na božič in v globino pričakovanja Jezusovega rojstva. V teh dneh Cerkev s čudovitimi himnami in psalmi prepeva v pričakovanju rojstva Božjega Sina. Z vzklikom »Kralja, ki prihaja, pridite, molimo« verniki pripravljajo svoja srca na dogodek, ko tiho, nežno, skoraj nevidno in predvsem nevsiljivo prihaja Bog na svet.
V začetku meseca so Slovenski katoliški skavti in skavtinje v Linzu v Avstriji prevzeli Luč miru iz Betlehema. Gre za akcijo, s katero si organizatorji že od leta 1986 prizadevajo, da bi čim več ljudi začutilo toplino, ki jo ogenj, prižgan v Betlehemu, prinaša v njihova srca. Slovenske skavtinje in skavti letos že 35. leto zapovrstjo Luč miru delijo po vsej Sloveniji.
V začetku meseca so Slovenski katoliški skavti in skavtinje v Linzu v Avstriji prevzeli Luč miru iz Betlehema. Gre za akcijo, s katero si organizatorji že od leta 1986 prizadevajo, da bi čim več ljudi začutilo toplino, ki jo ogenj, prižgan v Betlehemu, prinaša v njihova srca. Slovenske skavtinje in skavti letos že 35. leto zapovrstjo Luč miru delijo po vsej Sloveniji.
Ob prazniku Brezmadežnega spočetja Device Marije bomo poudarili Marijino mesto v odrešenjski zgodovini. Predstavili bomo Doktrinalno noto o marijanskih nazivih, ki jo je novembra pripravil Dikasterij za nauk vere in odobril papež Leon XIV. Poiskali bomo razloge za spremembe, pojasnili, zakaj so bili nekateri tradicionalni nazivi teološko neustrezni, ter osvetlili, kaj to pomeni za ekumenizem, vesoljno Cerkev in Cerkev na Slovenskem.
Ob prazniku Brezmadežnega spočetja Device Marije bomo poudarili Marijino mesto v odrešenjski zgodovini. Predstavili bomo Doktrinalno noto o marijanskih nazivih, ki jo je novembra pripravil Dikasterij za nauk vere in odobril papež Leon XIV. Poiskali bomo razloge za spremembe, pojasnili, zakaj so bili nekateri tradicionalni nazivi teološko neustrezni, ter osvetlili, kaj to pomeni za ekumenizem, vesoljno Cerkev in Cerkev na Slovenskem.
V stiškem samostanu je z novim triptihom zabeleženo mučeništvo patrov in bratov, ki so tam živeli. Akademski slikar Lojze Čemažar in duhovnik Peter Čemažar sta v treh zaprtih oknih izdelala Triptih Pričevalcev in Marije Zavetnice s plaščem.
V stiškem samostanu je z novim triptihom zabeleženo mučeništvo patrov in bratov, ki so tam živeli. Akademski slikar Lojze Čemažar in duhovnik Peter Čemažar sta v treh zaprtih oknih izdelala Triptih Pričevalcev in Marije Zavetnice s plaščem.
Ob prazniku Marije Brezmadežne je Marija zgled za može in žene, tako za posvečene kot poročene. Še posebej pa je 8. december pomemben za slovenske duhovnike in bogoslovce, ki so se v prvem letniku bogoslovja na ta dan slovesno posvetili Mariji. To posvetitev vsako leto obnavljajo.
Ob prazniku Marije Brezmadežne je Marija zgled za može in žene, tako za posvečene kot poročene. Še posebej pa je 8. december pomemben za slovenske duhovnike in bogoslovce, ki so se v prvem letniku bogoslovja na ta dan slovesno posvetili Mariji. To posvetitev vsako leto obnavljajo.
V letošnjem letu je Dikasterij za nauk vere pripravil doktrinalno noto o marijanskih nazivih. V začetku novembra jo je odobril papež Leon XIV., prinaša pa nekatere spremembe pri imenovanju Božje matere Marije
V letošnjem letu je Dikasterij za nauk vere pripravil doktrinalno noto o marijanskih nazivih. V začetku novembra jo je odobril papež Leon XIV., prinaša pa nekatere spremembe pri imenovanju Božje matere Marije
Ob prazniku Brezmadežne, smo se o Marijini vlogi v odrešenjski zgodovini in o njenem čaščenju pogovarjali z direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt.
Ob prazniku Brezmadežne, smo se o Marijini vlogi v odrešenjski zgodovini in o njenem čaščenju pogovarjali z direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt.
Loretski kapelo je dal pred 400 leti v Nazarjah postaviti deveti ljubljanski škof Tomaž Hren. Od septembra so obletnico obhajali s kulturnimi dogodki in bogoslužji.
Loretski kapelo je dal pred 400 leti v Nazarjah postaviti deveti ljubljanski škof Tomaž Hren. Od septembra so obletnico obhajali s kulturnimi dogodki in bogoslužji.
Sveta Barbara naj bi živela v 3. stoletju in zaradi svoje neomajne vere umrla mučeniške smrti. Rudarji so jo vzeli za svojo zavetnico, ker naj bi jih njena priprošnja varovala pred nevarnostmi pod zemljo. Spomin nanjo še vedno ohranjajo v Idriji, kjer je bila njej posvečena tudi stara župnijska cerkev.
Sveta Barbara naj bi živela v 3. stoletju in zaradi svoje neomajne vere umrla mučeniške smrti. Rudarji so jo vzeli za svojo zavetnico, ker naj bi jih njena priprošnja varovala pred nevarnostmi pod zemljo. Spomin nanjo še vedno ohranjajo v Idriji, kjer je bila njej posvečena tudi stara župnijska cerkev.
Papež Leon XIV. je med 27. novembrom in 2. decembrom opravil svoje prvo apostolsko potovanje. Najprej je obiskal Turčijo in ob 1700. obletnici nicejskega koncila poromal v Iznik, nato pa se je odpravil še v Libanon. Njegovo potovanje je bilo namenjeno krepitvi ekumenizma, medverskega dialoga ter podpori tamkajšnjim krščanskim skupnostim. V oddaji predstavljamo tudi reportažo z umestitve novega evangeličanskega škofa dr. Aleksandra Erniše.
Papež Leon XIV. je med 27. novembrom in 2. decembrom opravil svoje prvo apostolsko potovanje. Najprej je obiskal Turčijo in ob 1700. obletnici nicejskega koncila poromal v Iznik, nato pa se je odpravil še v Libanon. Njegovo potovanje je bilo namenjeno krepitvi ekumenizma, medverskega dialoga ter podpori tamkajšnjim krščanskim skupnostim. V oddaji predstavljamo tudi reportažo z umestitve novega evangeličanskega škofa dr. Aleksandra Erniše.
Na prvo adventno nedeljo je Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji dobila novo predsedstvo. To sta postala novi škof dr. Aleksander Erniša in dosedanji inšpektor Bojan Prosič. Škof in inšpektor vodita Evangeličansko cerkev v Sloveniji skupaj, z enakimi pravicami in odgovornostjo.
Na prvo adventno nedeljo je Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji dobila novo predsedstvo. To sta postala novi škof dr. Aleksander Erniša in dosedanji inšpektor Bojan Prosič. Škof in inšpektor vodita Evangeličansko cerkev v Sloveniji skupaj, z enakimi pravicami in odgovornostjo.
Zakaj se je papež Leon XIV. na prvo apostolsko potovanje odpravil v Turčijo in Libanon? Edinost kristjanov in dialog z muslimani sta temelja miru v svetu, k čemur je na svojem obisku zibelke krščanstva pozval tudi papež. Pogovarjali smo se z gospodom Karlom Bolčina, vikarjem za slovenske vernike na Goriškem.
Zakaj se je papež Leon XIV. na prvo apostolsko potovanje odpravil v Turčijo in Libanon? Edinost kristjanov in dialog z muslimani sta temelja miru v svetu, k čemur je na svojem obisku zibelke krščanstva pozval tudi papež. Pogovarjali smo se z gospodom Karlom Bolčina, vikarjem za slovenske vernike na Goriškem.
Ob 1700. obletnici prvega ekumenskega koncila v Niceji je na Filozofski in Teološki fakulteti v Ljubljani potekal simpozij Od Niceje do Akvileje. O koncilu, ki ga oživlja verovanje vseh krščanskih Cerkva, pa odkriva najpomembnejše vire prevod Nicejski koncil: antologija virov, ki so ga predstavili ob tej priložnosti.
Ob 1700. obletnici prvega ekumenskega koncila v Niceji je na Filozofski in Teološki fakulteti v Ljubljani potekal simpozij Od Niceje do Akvileje. O koncilu, ki ga oživlja verovanje vseh krščanskih Cerkva, pa odkriva najpomembnejše vire prevod Nicejski koncil: antologija virov, ki so ga predstavili ob tej priložnosti.
S prvo adventno nedeljo začenjamo čas notranje priprave na božič. S prvo adventno nedeljo začenjamo čas notranje priprave na božič. Ta nas v času »veselega decembra« vabi k tišini, zbranosti in spreobrnjenju srca. Spodbuja nas, da upočasnimo korak, premislimo svoje življenje in znova odpremo prostor Bogu in bližnjemu. Pri tem nam pomagajo molitev, dobrodelnost ter adventni venček, katerega štiri sveče postopno prinašajo več svetlobe.
S prvo adventno nedeljo začenjamo čas notranje priprave na božič. S prvo adventno nedeljo začenjamo čas notranje priprave na božič. Ta nas v času »veselega decembra« vabi k tišini, zbranosti in spreobrnjenju srca. Spodbuja nas, da upočasnimo korak, premislimo svoje življenje in znova odpremo prostor Bogu in bližnjemu. Pri tem nam pomagajo molitev, dobrodelnost ter adventni venček, katerega štiri sveče postopno prinašajo več svetlobe.