Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih.
V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi.
Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic.
Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Učenci 3.B razreda OŠ Alojzija Šuštarja in Klemen Banko Nič ne de, če so poti (Vera in luč)
Učenci 3.B razreda OŠ Alojzija Šuštarja in Klemen Banko Nič ne de, če so poti (Vera in luč)
Za kristjana je post čas, ko svoj pogled od nebistvenega usmeri k bistvenemu in stopi na pot poglobitve svojega odnosa z Bogom. Jezus nam prihaja naproti, tako, da nam postavlja za zgled otroke. V Svetem pismu beremo: »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža in postane kot ta otrok, tisti je v nebeškem kraljestvu največji.« Najboljše, kar imamo za srečanje z Bogom, je naše otroško srce, ki se spontano odpre, ki si preprosto upa spraševati, ki hoče biti ljubljeno. Več o veri, ki jo imajo otroci in izziva tudi odrasle, pa v tokratni oddaji.
Za kristjana je post čas, ko svoj pogled od nebistvenega usmeri k bistvenemu in stopi na pot poglobitve svojega odnosa z Bogom. Jezus nam prihaja naproti, tako, da nam postavlja za zgled otroke. V Svetem pismu beremo: »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža in postane kot ta otrok, tisti je v nebeškem kraljestvu največji.« Najboljše, kar imamo za srečanje z Bogom, je naše otroško srce, ki se spontano odpre, ki si preprosto upa spraševati, ki hoče biti ljubljeno. Več o veri, ki jo imajo otroci in izziva tudi odrasle, pa v tokratni oddaji.
Najboljše, kar imamo za srečanje z Bogom, je naše otroško srce, ki se spontano odpre, ki si preprosto upa spraševati, ki hoče biti ljubljeno.
Najboljše, kar imamo za srečanje z Bogom, je naše otroško srce, ki se spontano odpre, ki si preprosto upa spraševati, ki hoče biti ljubljeno.
Otroci sprejemajo Boga že v zgodnjem otroštvu in so zelo dovzetni za duhovnost. Obiskali smo katoliški Marijin vrtec v Cerkljah na Gorenjskem, kjer prek igre in molitve otroci spoznavajo vero in verske vsebine.
Otroci sprejemajo Boga že v zgodnjem otroštvu in so zelo dovzetni za duhovnost. Obiskali smo katoliški Marijin vrtec v Cerkljah na Gorenjskem, kjer prek igre in molitve otroci spoznavajo vero in verske vsebine.
V petek, 14. marca smo se spomnili 60 letnice smrti avtorja glasbe slovenske himne. Stanko Premrl je bil duhovnik, skladatelj, organist, pedagog, urednik in kritik, ki se je v slovenski prostor zapisal s številni sakralnimi, kot tudi posvetnimi deli.
V petek, 14. marca smo se spomnili 60 letnice smrti avtorja glasbe slovenske himne. Stanko Premrl je bil duhovnik, skladatelj, organist, pedagog, urednik in kritik, ki se je v slovenski prostor zapisal s številni sakralnimi, kot tudi posvetnimi deli.
8. in 9. marca 2025 je v Rimu potekal Jubilej prostovoljcev. Udeležili so se ga številni člani neprofitnih in nevladnih organizacij ter socialni delavci z vsega sveta. Sveto mašo je ob navzočnosti okoli 30 tisoč vernikov na Trgu sv. Petra daroval prefekt Dikasterija za celostni človeški razvoj, kardinal Michael Czerny, ki je zbranim prebral homilijo papeža Frančiška. Prostovoljci pa so v času obiska večnega mesta molili tudi za zdravje svetega očeta.
8. in 9. marca 2025 je v Rimu potekal Jubilej prostovoljcev. Udeležili so se ga številni člani neprofitnih in nevladnih organizacij ter socialni delavci z vsega sveta. Sveto mašo je ob navzočnosti okoli 30 tisoč vernikov na Trgu sv. Petra daroval prefekt Dikasterija za celostni človeški razvoj, kardinal Michael Czerny, ki je zbranim prebral homilijo papeža Frančiška. Prostovoljci pa so v času obiska večnega mesta molili tudi za zdravje svetega očeta.
Z znamenjem križa in klicem k spreobrnjenju katoličani na pepelnično sredo stopijo na pot štiridesetdnevne priprave na veliko noč. Post je čas notranjega in zunanjega prečiščevanja, obdobje, ko iščemo pot do boljše različice sebe, svojih bližnjih in seveda Boga. Gre za čas razločevanja, kaj nas vodi k Bogu in kaj nas od njega odvrača. Da bi svoj pogled usmerili k bistvenemu, so vernikom na voljo tri najpomembnejše sestavine postnega časa: molitev, post in dobra dela oz. miloščina. Več o postu pa v tokratni oddaji.
Z znamenjem križa in klicem k spreobrnjenju katoličani na pepelnično sredo stopijo na pot štiridesetdnevne priprave na veliko noč. Post je čas notranjega in zunanjega prečiščevanja, obdobje, ko iščemo pot do boljše različice sebe, svojih bližnjih in seveda Boga. Gre za čas razločevanja, kaj nas vodi k Bogu in kaj nas od njega odvrača. Da bi svoj pogled usmerili k bistvenemu, so vernikom na voljo tri najpomembnejše sestavine postnega časa: molitev, post in dobra dela oz. miloščina. Več o postu pa v tokratni oddaji.
Novinar in nekdanji urednik Družinine priloge Slovenski čas Bogomir Štefanič deluje v katoliških medijih že več kot 30 let. Prek svojega dela v javnem prostoru odstira pomembne družbene in kulturne teme za kristjane. Pravi, da je zanj postni čas najljubši. V prispevku boste izvedeli, zakaj se na veliki petek odpravlja na kolo, in kaj zanj pomeni ideja razstrupljanja naših misli, besed in dejanj.
Novinar in nekdanji urednik Družinine priloge Slovenski čas Bogomir Štefanič deluje v katoliških medijih že več kot 30 let. Prek svojega dela v javnem prostoru odstira pomembne družbene in kulturne teme za kristjane. Pravi, da je zanj postni čas najljubši. V prispevku boste izvedeli, zakaj se na veliki petek odpravlja na kolo, in kaj zanj pomeni ideja razstrupljanja naših misli, besed in dejanj.
Post je čas notranjega in zunanjega prečiščevanja, obdobje, ko iščemo pot do boljše različice sebe, svojih bližnjih in seveda Boga. Gre za čas razločevanja, kaj nas vodi k Bogu in kaj nas od njega odvrača. Skušnjave, ki jim je bil med 40-dnevnim postom v puščavi podvržen Jezus, so v sodobni kulturi dobile nove oblike in nas zapeljujejo na vsakem koraku. Kam usmeriti svoj pogled v času priprave na Veliko noč?
Post je čas notranjega in zunanjega prečiščevanja, obdobje, ko iščemo pot do boljše različice sebe, svojih bližnjih in seveda Boga. Gre za čas razločevanja, kaj nas vodi k Bogu in kaj nas od njega odvrača. Skušnjave, ki jim je bil med 40-dnevnim postom v puščavi podvržen Jezus, so v sodobni kulturi dobile nove oblike in nas zapeljujejo na vsakem koraku. Kam usmeriti svoj pogled v času priprave na Veliko noč?
V katoliški tradiciji post ni zgolj odrekanje hrani, alkoholu ali razvadam, temveč predvsem proces notranjega iskanja in očiščevanja. Njegov namen ni prepoznavanje lastnih zmogljivosti, ampak poglabljanje odnosa z Bogom.
V katoliški tradiciji post ni zgolj odrekanje hrani, alkoholu ali razvadam, temveč predvsem proces notranjega iskanja in očiščevanja. Njegov namen ni prepoznavanje lastnih zmogljivosti, ampak poglabljanje odnosa z Bogom.
Leta 2020 in 2022 sta Izmir prizadela rušilna potresa, ki sta pustila posledice tudi na cerkvi sv. Polikarpa. Ta je bila močno poškodovana. Restavratorska dela na cerkvi vodi piranska restavratorka in akademska slikarka Mira Ličen, s podjetjem Gnom. Ob 400-letnici cerkve je v Izmirju potekala svečanost ob njenem odprtju za javnost po potresu.
Leta 2020 in 2022 sta Izmir prizadela rušilna potresa, ki sta pustila posledice tudi na cerkvi sv. Polikarpa. Ta je bila močno poškodovana. Restavratorska dela na cerkvi vodi piranska restavratorka in akademska slikarka Mira Ličen, s podjetjem Gnom. Ob 400-letnici cerkve je v Izmirju potekala svečanost ob njenem odprtju za javnost po potresu.
150 vernikov iz različnih slovenskih župnij se je udeležilo svetoletnega romanja v Vatikan. V molitvi in procesiji od Angelskega gradu v baziliko sv. Petra so izrazili potrditev svoje vere in se poklonili papežu Frančišku.
150 vernikov iz različnih slovenskih župnij se je udeležilo svetoletnega romanja v Vatikan. V molitvi in procesiji od Angelskega gradu v baziliko sv. Petra so izrazili potrditev svoje vere in se poklonili papežu Frančišku.
Z bulo Upanje ne osramoti je papež Frančišek lani razglasil sveto leto 2025, ki ima naslov Romarji upanja. Upanje je poleg vere in ljubezni ena od teoloških vrlin v krščanski tradiciji. Je kombinacija želje po nečem in pričakovanja, da bi to prejeli. Medtem ko je vera stvar razuma, je upanje dejanje volje. Kaj pomeni biti romar upanja in k čemu nas vabi sveto leto pa v tokratni oddaji.
Z bulo Upanje ne osramoti je papež Frančišek lani razglasil sveto leto 2025, ki ima naslov Romarji upanja. Upanje je poleg vere in ljubezni ena od teoloških vrlin v krščanski tradiciji. Je kombinacija želje po nečem in pričakovanja, da bi to prejeli. Medtem ko je vera stvar razuma, je upanje dejanje volje. Kaj pomeni biti romar upanja in k čemu nas vabi sveto leto pa v tokratni oddaji.
Osemčlanska družina Fortuna iz Podreče pri Medvodah je lansko poletje preživela pri slovenskem misijonarju Janezu Krmelju na Madagaskarju. Tja so odšli kot prostovoljci, ki so pomagali na misijonu.
Osemčlanska družina Fortuna iz Podreče pri Medvodah je lansko poletje preživela pri slovenskem misijonarju Janezu Krmelju na Madagaskarju. Tja so odšli kot prostovoljci, ki so pomagali na misijonu.
Z bulo Upanje ne osramoti je papež Frančišek lani razglasil sveto leto 2025 z naslovom Romarji upanja. Upanje je ena od teoloških vrlin in pomeni kombinacijo želje ter pričakovanja. Ni le čustvo, temveč način razmišljanja ali stanje bivanja. Kaj pomeni biti romar upanja in k čemu vabi sveto leto, bomo vprašali s. Boženo Kutnar OSU, narodno delegatko za jubilejno leto.
Z bulo Upanje ne osramoti je papež Frančišek lani razglasil sveto leto 2025 z naslovom Romarji upanja. Upanje je ena od teoloških vrlin in pomeni kombinacijo želje ter pričakovanja. Ni le čustvo, temveč način razmišljanja ali stanje bivanja. Kaj pomeni biti romar upanja in k čemu vabi sveto leto, bomo vprašali s. Boženo Kutnar OSU, narodno delegatko za jubilejno leto.
Upanje je tista notranja sila, ki človeka žene naprej, tudi ko se znajde v težkih časih. Vliva mu zaupanje, da se stvari lahko izboljšajo. Nasprotje tega je obup, ki prinaša občutek nemoči in prepričanje, da ni izhoda. Medtem ko lažni optimizem temelji na lepih besedah in zanikanju resničnosti, si pravo upanje ne zatiska oči pred težavami, ampak spodbuja k iskanju smisla in rešitev.
Upanje je tista notranja sila, ki človeka žene naprej, tudi ko se znajde v težkih časih. Vliva mu zaupanje, da se stvari lahko izboljšajo. Nasprotje tega je obup, ki prinaša občutek nemoči in prepričanje, da ni izhoda. Medtem ko lažni optimizem temelji na lepih besedah in zanikanju resničnosti, si pravo upanje ne zatiska oči pred težavami, ampak spodbuja k iskanju smisla in rešitev.
V 95. letu se je poslovil duhovnik, muzikolog in zborovodja dr. Mirko Cuderman, ki je zaznamoval slovenski glasbeni prostor, predvsem s sakralno glasbo. Po študiju teologije je bil leta 1954 posvečen v duhovnika, nato pa je na Dunaju študiral cerkveno glasbo in muzikologijo. Leta 1968 je ustanovil zbor Consortium musicum in ga vodil skoraj 45 let. Za svoje delo je prejel medaljo za zasluge (2019) in Prešernovo nagrado (2022).
V 95. letu se je poslovil duhovnik, muzikolog in zborovodja dr. Mirko Cuderman, ki je zaznamoval slovenski glasbeni prostor, predvsem s sakralno glasbo. Po študiju teologije je bil leta 1954 posvečen v duhovnika, nato pa je na Dunaju študiral cerkveno glasbo in muzikologijo. Leta 1968 je ustanovil zbor Consortium musicum in ga vodil skoraj 45 let. Za svoje delo je prejel medaljo za zasluge (2019) in Prešernovo nagrado (2022).
V Vatikanu se kljub papeževi odsotnosti nadaljujejo načrtovani dogodki jubilejnega leta. Med 20.2., 21. 2. in 23. 2. so bili posebej lepo v Rim povabljeni stalni diakoni.
V Vatikanu se kljub papeževi odsotnosti nadaljujejo načrtovani dogodki jubilejnega leta. Med 20.2., 21. 2. in 23. 2. so bili posebej lepo v Rim povabljeni stalni diakoni.
Vsak večer od ponedeljka se na Trgu svetega Petra zbira velika množica vernikov, kardinalov, škofov, duhovnikov in redovnic, ki skupaj molijo rožni venec za zdravje papeža Frančiška. Molitvam in dobrim željam se pridružujejo verniki z vsega sveta.
Vsak večer od ponedeljka se na Trgu svetega Petra zbira velika množica vernikov, kardinalov, škofov, duhovnikov in redovnic, ki skupaj molijo rožni venec za zdravje papeža Frančiška. Molitvam in dobrim željam se pridružujejo verniki z vsega sveta.
Pouk o krščanski veri, poznan pod pojmom verouk, je le eden od delov kateheze, ki pomeni tudi izkustvo vere in uvajanje v versko življenje. Poznavanje vere in predajanje vrednot, ki izhajajo iz osebnega odnosa z Jezusom Kristusom, je za Cerkev eno od ključnih poslanstev. Kljub vprašanjem, kako zasnovati in izvajati katehezo, da bo obrodila dobre sadove, ostaja ta za katehistinje in katehete dar, izziv in priložnost. Kljub trudu so v mnogih primerih rezultati vse prej kot dobri. Kaj vpliva na to, da število otrok, ki obiskujejo verouk, nezadržno pada, kako jih zadržati v Cerkvi tudi po birmi ter kako katehizirati njihove starše, o tem pa v tokratni oddaji. Na ta in druga vprašanja bodo iskali odgovore tudi udeleženci letošnjega že 55. katehetskega simpozija z naslovom »Upanje ne osramoti«.
Pouk o krščanski veri, poznan pod pojmom verouk, je le eden od delov kateheze, ki pomeni tudi izkustvo vere in uvajanje v versko življenje. Poznavanje vere in predajanje vrednot, ki izhajajo iz osebnega odnosa z Jezusom Kristusom, je za Cerkev eno od ključnih poslanstev. Kljub vprašanjem, kako zasnovati in izvajati katehezo, da bo obrodila dobre sadove, ostaja ta za katehistinje in katehete dar, izziv in priložnost. Kljub trudu so v mnogih primerih rezultati vse prej kot dobri. Kaj vpliva na to, da število otrok, ki obiskujejo verouk, nezadržno pada, kako jih zadržati v Cerkvi tudi po birmi ter kako katehizirati njihove starše, o tem pa v tokratni oddaji. Na ta in druga vprašanja bodo iskali odgovore tudi udeleženci letošnjega že 55. katehetskega simpozija z naslovom »Upanje ne osramoti«.
O poslanstvu kateheze je razmišljal katehet Klemen Klemen, ki smo ga obiskali v župniji Mozirje.
O poslanstvu kateheze je razmišljal katehet Klemen Klemen, ki smo ga obiskali v župniji Mozirje.
Žiga Hriberšek je slikar, ilustrator, grafični in predmetni oblikovalec. Kot pravi sam, želi biti vsestranski. S slikanjem se ukvarja že 15 let, zadnjih deset let poklicno. Lani je na zunanjosti domače župnijske cerkve povišanja svetega Križa, v župniji Dobrepolje - Videm, dokončal freske. Upodobil je pet skrivnosti svetlega dela rožnega venca.
Žiga Hriberšek je slikar, ilustrator, grafični in predmetni oblikovalec. Kot pravi sam, želi biti vsestranski. S slikanjem se ukvarja že 15 let, zadnjih deset let poklicno. Lani je na zunanjosti domače župnijske cerkve povišanja svetega Križa, v župniji Dobrepolje - Videm, dokončal freske. Upodobil je pet skrivnosti svetlega dela rožnega venca.
Pouk o krščanski veri, poznan pod pojmom verouk, je le eden od delov kateheze, ki pomeni tudi izkustvo vere in uvajanje v versko življenje. Poznavanje vere in predajanje vrednot, ki izhajajo iz osebnega odnosa z Jezusom Kristusom, je za Cerkev eno od ključnih poslanstev. Kljub vprašanjem, kako zasnovati in izvajati katehezo, da bo obrodila dobre sadove, ostaja ta za katehistinje in katehete dar, izziv in priložnost.
Pouk o krščanski veri, poznan pod pojmom verouk, je le eden od delov kateheze, ki pomeni tudi izkustvo vere in uvajanje v versko življenje. Poznavanje vere in predajanje vrednot, ki izhajajo iz osebnega odnosa z Jezusom Kristusom, je za Cerkev eno od ključnih poslanstev. Kljub vprašanjem, kako zasnovati in izvajati katehezo, da bo obrodila dobre sadove, ostaja ta za katehistinje in katehete dar, izziv in priložnost.
Na področju kateheze pri nas smo soočeni z velikimi premiki zaradi upada števila vernikov, ki pridejo v Cerkev, in števila podeljenih zakramentov, kot so krst, prvo obhajilo in birma. Zato si v Cerkvi prizadevajo privabiti ljudi nazaj tudi s klasičnim veroukom, ki ga povezujejo z družinsko katehezo.
Na področju kateheze pri nas smo soočeni z velikimi premiki zaradi upada števila vernikov, ki pridejo v Cerkev, in števila podeljenih zakramentov, kot so krst, prvo obhajilo in birma. Zato si v Cerkvi prizadevajo privabiti ljudi nazaj tudi s klasičnim veroukom, ki ga povezujejo z družinsko katehezo.
14. februarja je godoval sveti Valentin, ki je kot zavetnik zaljubljencev bolj znan na drugi strani luže. Vpliv tega praznika se v zadnjih letih širi tudi po naših krajih, na prav poseben način se mu posvečajo v murskosoboški cerkvi svetega Nikolaja. Že tretje leto zapored so tako pripravili mašo za zaljubljene in tudi tokrat k blagoslovu povabili zakonske pare, predvsem pa bodoče ženine in neveste, nad katerimi valentinovo srce gotovo žari najmočneje.
14. februarja je godoval sveti Valentin, ki je kot zavetnik zaljubljencev bolj znan na drugi strani luže. Vpliv tega praznika se v zadnjih letih širi tudi po naših krajih, na prav poseben način se mu posvečajo v murskosoboški cerkvi svetega Nikolaja. Že tretje leto zapored so tako pripravili mašo za zaljubljene in tudi tokrat k blagoslovu povabili zakonske pare, predvsem pa bodoče ženine in neveste, nad katerimi valentinovo srce gotovo žari najmočneje.
V Rimu praznik svetnikov Cirila in Metoda, ki sta med Slovane prinesla krščansko vero in prvo slovansko pisano besedo, obhajajo 14. februarja. Tradicionalno slovesnost v baziliki svetega Klemna, kjer je pokopan sveti Ciril, vsako leto izmenično pripravijo štiri slovanske države, v katerih sta brata delovala kot misijonarja: Češka, Slovaška, Hrvaška in Slovenija, ki je bila na vrsti letos.
V Rimu praznik svetnikov Cirila in Metoda, ki sta med Slovane prinesla krščansko vero in prvo slovansko pisano besedo, obhajajo 14. februarja. Tradicionalno slovesnost v baziliki svetega Klemna, kjer je pokopan sveti Ciril, vsako leto izmenično pripravijo štiri slovanske države, v katerih sta brata delovala kot misijonarja: Češka, Slovaška, Hrvaška in Slovenija, ki je bila na vrsti letos.
Medtem ko so verniki po vsem svetu molili za okrevanje papeža Frančiška, je ta kljub zdravljenju v bolnišnici ostal v stiku s skupnostmi. Medtem je tudi jubilej umetnikov potekal v duhu svetega očeta in poudaril moč umetnosti pri iskanju resnice, lepote, upanja in dostojanstva.
Medtem ko so verniki po vsem svetu molili za okrevanje papeža Frančiška, je ta kljub zdravljenju v bolnišnici ostal v stiku s skupnostmi. Medtem je tudi jubilej umetnikov potekal v duhu svetega očeta in poudaril moč umetnosti pri iskanju resnice, lepote, upanja in dostojanstva.
Vojko Gašperut, slikar, ki po poškodbi vratne hrbtenice ustvarja z usti, je kot dejaven član Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami in s svojo predanostjo umetnosti dosegel mednarodno prepoznavnost. Njegova življenjska zgodba odraža moč upanja, zato poleg ustvarjanja dejavno sodeluje pri človekoljubnih projektih, ozavešča o življenju invalidov ter kot mentor navdihuje in podpira druge slikarje s podobnimi izzivi.
Vojko Gašperut, slikar, ki po poškodbi vratne hrbtenice ustvarja z usti, je kot dejaven član Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami in s svojo predanostjo umetnosti dosegel mednarodno prepoznavnost. Njegova življenjska zgodba odraža moč upanja, zato poleg ustvarjanja dejavno sodeluje pri človekoljubnih projektih, ozavešča o življenju invalidov ter kot mentor navdihuje in podpira druge slikarje s podobnimi izzivi.
Katoliška Cerkev 11. februarja, na god Lurške Matere Božje, obhaja svetovni dan bolnikov. Pred 33 leti ga je ustanovil papež sv. Janez Pavel II. Namen svetovnega dneva bolnikov je prebujati v nas sočutje do bolnih in nas spodbujati k priznavanju njihovega dostojanstva. Ta dan je namenjen tudi zahvali zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju ter prostovoljcem, za njihovo požrtvovalno služenje. Tudi ob letošnjem svetovnem dnevu bolnikov je papež Frančišek bolnikom napisal poslanico. Naslovil jo je: »Upanje ne osramoti (Rim 5,5) in nas krepi v stiski.« O upanju bo v oddaji razmišljal tudi tetraplegik in slikar z usti Vojko Gašperut.
Katoliška Cerkev 11. februarja, na god Lurške Matere Božje, obhaja svetovni dan bolnikov. Pred 33 leti ga je ustanovil papež sv. Janez Pavel II. Namen svetovnega dneva bolnikov je prebujati v nas sočutje do bolnih in nas spodbujati k priznavanju njihovega dostojanstva. Ta dan je namenjen tudi zahvali zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju ter prostovoljcem, za njihovo požrtvovalno služenje. Tudi ob letošnjem svetovnem dnevu bolnikov je papež Frančišek bolnikom napisal poslanico. Naslovil jo je: »Upanje ne osramoti (Rim 5,5) in nas krepi v stiski.« O upanju bo v oddaji razmišljal tudi tetraplegik in slikar z usti Vojko Gašperut.
Vera Horjak Kravos prihaja iz Dobrne. Po poklicu je diplomirana ekonomistka. Je žena, mati treh odraslih otrok, babica in hčerka Vere in Franca Horjaka. Pred desetimi leti je pustila službo bančnice, da bi lahko skrbela za svoja ostarela starša.
Vera Horjak Kravos prihaja iz Dobrne. Po poklicu je diplomirana ekonomistka. Je žena, mati treh odraslih otrok, babica in hčerka Vere in Franca Horjaka. Pred desetimi leti je pustila službo bančnice, da bi lahko skrbela za svoja ostarela starša.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Ob 33. svetovnem dnevu bolnikov so se bolniki in invalidi s spremljevalci zbrali ob slovesnem bogoslužju v baziliki Marije pomagaj na Brezjah. Sveto mašo je vodil koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf. V jubilejnem svetem letu je poudaril pomen upanja in ljubezni ter skupne hoje vseh kot hvalnice človeškemu dostojanstvu za bolnike in invalide.
Ob 33. svetovnem dnevu bolnikov so se bolniki in invalidi s spremljevalci zbrali ob slovesnem bogoslužju v baziliki Marije pomagaj na Brezjah. Sveto mašo je vodil koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf. V jubilejnem svetem letu je poudaril pomen upanja in ljubezni ter skupne hoje vseh kot hvalnice človeškemu dostojanstvu za bolnike in invalide.
1. februarja so v koprski stolnici slovesno umestili novega škofa. Na ta položaj je bil imenovan nekdanji murskosoboški škof, msgr. dr. Peter Štumpf. Msgr. dr. Peter Štumpf je na čelu koprske škofije nasledil dr. Jurija Bizjaka. Obenem je začasno, do imenovanja novega škofa, postal apostolski administrator Škofije Murska Sobota. Škofu Štumpfu je koprska škofija znana in domača, saj jo je večkrat obiskal. Po besedah dozdajšnjega škofa Bizjaka Škofija Koper »čuti, prenaša in rešuje težave sodobnega sveta in družbe«. Kakšni izzivi torej čakajo novega škofa, kako se bo lotil dela, kakšne bodo njegove prednostne naloge ter kako ostaja povezan s Prekmurjem, pa v oddaji. Obiskali smo tudi Skupnost Srečanje na Kostanjevici, ki zasvojencem z mamili že 30 let pomaga iz primeža odvisnosti.
1. februarja so v koprski stolnici slovesno umestili novega škofa. Na ta položaj je bil imenovan nekdanji murskosoboški škof, msgr. dr. Peter Štumpf. Msgr. dr. Peter Štumpf je na čelu koprske škofije nasledil dr. Jurija Bizjaka. Obenem je začasno, do imenovanja novega škofa, postal apostolski administrator Škofije Murska Sobota. Škofu Štumpfu je koprska škofija znana in domača, saj jo je večkrat obiskal. Po besedah dozdajšnjega škofa Bizjaka Škofija Koper »čuti, prenaša in rešuje težave sodobnega sveta in družbe«. Kakšni izzivi torej čakajo novega škofa, kako se bo lotil dela, kakšne bodo njegove prednostne naloge ter kako ostaja povezan s Prekmurjem, pa v oddaji. Obiskali smo tudi Skupnost Srečanje na Kostanjevici, ki zasvojencem z mamili že 30 let pomaga iz primeža odvisnosti.
O slovenskem kulturnem prazniku in ustvarjanju je razmišljal skladatelj, pedagog, zborovodja in organist dr. Andrej Misson.
O slovenskem kulturnem prazniku in ustvarjanju je razmišljal skladatelj, pedagog, zborovodja in organist dr. Andrej Misson.
Na potrebe odvisnikov je Slovenska karitas odgovorila predvsem zato, ker v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja zanje ni poskrbel nihče. Po številnih zapletih in nasprotovanju ljudi v različnih slovenskih krajih so pred 30 leti prve odvisnike sprejeli na Kostanjevici v Novi Gorici.
Na potrebe odvisnikov je Slovenska karitas odgovorila predvsem zato, ker v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja zanje ni poskrbel nihče. Po številnih zapletih in nasprotovanju ljudi v različnih slovenskih krajih so pred 30 leti prve odvisnike sprejeli na Kostanjevici v Novi Gorici.
1. februarja so v koprski stolnici slovesno umestili novega škofa. Na ta položaj je bil imenovan nekdanji murskosoboški škof, msgr. dr. Peter Štumpf. Na čelu koprske škofije je nasledil msgr. dr. Jurija Bizjaka. Obenem je postal začasno, do imenovanja novega škofa, apostolski administrator Škofije Murska Sobota. Škofu Štumpfu je koprska škofija znana in domača, saj jo je večkrat obiskal. Kakšni izzivi torej čakajo novega škofa, kako se bo lotil dela, kakšne bodo njegove prednostne naloge ter kako ostaja povezan s Prekmurjem?
1. februarja so v koprski stolnici slovesno umestili novega škofa. Na ta položaj je bil imenovan nekdanji murskosoboški škof, msgr. dr. Peter Štumpf. Na čelu koprske škofije je nasledil msgr. dr. Jurija Bizjaka. Obenem je postal začasno, do imenovanja novega škofa, apostolski administrator Škofije Murska Sobota. Škofu Štumpfu je koprska škofija znana in domača, saj jo je večkrat obiskal. Kakšni izzivi torej čakajo novega škofa, kako se bo lotil dela, kakšne bodo njegove prednostne naloge ter kako ostaja povezan s Prekmurjem?
Papež Frančišek je na mesto koprskega škofa ordinarija imenoval dosedanjega soboškega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. Kakšna je koprska škofija v srčiki, kaj dobrega je bilo že postorjenega v teh letih in kaj ostaja največji izziv ter kaj pričakujejo od novega škofa verniki?
Papež Frančišek je na mesto koprskega škofa ordinarija imenoval dosedanjega soboškega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. Kakšna je koprska škofija v srčiki, kaj dobrega je bilo že postorjenega v teh letih in kaj ostaja največji izziv ter kaj pričakujejo od novega škofa verniki?
Čeprav je Evropska prestolnica kulture projekt dveh mest, se bo v njegovo dogajanje vključila tudi cerkev na obeh straneh meje; ne nazadnje je prav cerkev že v preteklosti gradila mostove med obema mestoma.
Čeprav je Evropska prestolnica kulture projekt dveh mest, se bo v njegovo dogajanje vključila tudi cerkev na obeh straneh meje; ne nazadnje je prav cerkev že v preteklosti gradila mostove med obema mestoma.
Papeški odbor za svetovni dan otrok je v Vatikanu pripravil mednarodni vrh o otrokovih pravicah z naslovom "Ljubimo jih in varujmo", ki ga je odprl papež Frančišek z delegacijo otrok. Udeleženci srečanja med katerimi je bilo 50 svetovnih voditeljev so podpisali tudi deklaracijo o otrokovih pravicah.
Papeški odbor za svetovni dan otrok je v Vatikanu pripravil mednarodni vrh o otrokovih pravicah z naslovom "Ljubimo jih in varujmo", ki ga je odprl papež Frančišek z delegacijo otrok. Udeleženci srečanja med katerimi je bilo 50 svetovnih voditeljev so podpisali tudi deklaracijo o otrokovih pravicah.
O dnevu Bogu posvečenega življenja je razmišljal kapucin br. Luka Modic.
O dnevu Bogu posvečenega življenja je razmišljal kapucin br. Luka Modic.
Ob prazniku Jezusovega darovanja v templju ali svečnici praznujejo redovnice in redovniki dan posvečenega življenja. Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšno sled puščajo v svetu karizme, ki so se pojavile kot odgovor na konkretne izzive in potrebe v Cerkvi in svetu. Kje vidijo svoje mesto uršulinke in kako prinašajo Frančiškovega duha v svet bratje kapucini? Pogledali smo tudi, kako prebivalce Maribora nagovarjajo salezijanci in karizma sv. Janeza Boska. Poklonili se bomo tudi spominu preminulega zaslužnega profesorja z ljubljanske Teološke fakultete, p. dr. Metoda Benedika.
Ob prazniku Jezusovega darovanja v templju ali svečnici praznujejo redovnice in redovniki dan posvečenega življenja. Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšno sled puščajo v svetu karizme, ki so se pojavile kot odgovor na konkretne izzive in potrebe v Cerkvi in svetu. Kje vidijo svoje mesto uršulinke in kako prinašajo Frančiškovega duha v svet bratje kapucini? Pogledali smo tudi, kako prebivalce Maribora nagovarjajo salezijanci in karizma sv. Janeza Boska. Poklonili se bomo tudi spominu preminulega zaslužnega profesorja z ljubljanske Teološke fakultete, p. dr. Metoda Benedika.
Ob dnevu Bogu posvečenega življenja smo obiskali redovno skupnost salezijancev v Don Boskovem centru Maribor. Mesec januar so posvetili spominu na sv. Janeza Boska in njegovo plemenito delo za vzgojo in pastoralo mladih.
Ob dnevu Bogu posvečenega življenja smo obiskali redovno skupnost salezijancev v Don Boskovem centru Maribor. Mesec januar so posvetili spominu na sv. Janeza Boska in njegovo plemenito delo za vzgojo in pastoralo mladih.
Ob prazniku Jezusovega darovanja v templju ali svečnici praznujejo redovnice in redovniki dan posvečenega življenja. Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšno sled danes puščajo v svetu karizme, ki so se nekdaj pojavile kot odgovor na konkretne izzive in potrebe v Cerkvi in svetu.
Ob prazniku Jezusovega darovanja v templju ali svečnici praznujejo redovnice in redovniki dan posvečenega življenja. Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšno sled danes puščajo v svetu karizme, ki so se nekdaj pojavile kot odgovor na konkretne izzive in potrebe v Cerkvi in svetu.
S sestro Ireno Mohorič, predstojnico uršulinskega samostana v Svetem Duhu in z bratom Jurijem Štravsom iz kapucinskega samostana v Škofji Loki smo se pogovarjali o milosti božjega klica in o tem, kako redovniki kontemplativno življenje povezujejo s pastoralnim.
S sestro Ireno Mohorič, predstojnico uršulinskega samostana v Svetem Duhu in z bratom Jurijem Štravsom iz kapucinskega samostana v Škofji Loki smo se pogovarjali o milosti božjega klica in o tem, kako redovniki kontemplativno življenje povezujejo s pastoralnim.
V petek 24. januarja 2025 je v 82. letu starosti umrl kapucin, p. dr. Metod Benedik. Teolog, zgodovinar in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani je zadnja leta živel in deloval v kapucinskem samostanu v Celju.
V petek 24. januarja 2025 je v 82. letu starosti umrl kapucin, p. dr. Metod Benedik. Teolog, zgodovinar in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani je zadnja leta živel in deloval v kapucinskem samostanu v Celju.
Na prvem jubilejnem dogodku svetega leta, jubileju sveta komunikacij, se je v Rimu zbralo deset tisoč strokovnjakov s področja medijev in komunikacij z vsega sveta. V ospredju tridnevnega srečanja je bil pomen pripovedovanja zgodb kot načina za povezovanje ljudi.
Na prvem jubilejnem dogodku svetega leta, jubileju sveta komunikacij, se je v Rimu zbralo deset tisoč strokovnjakov s področja medijev in komunikacij z vsega sveta. V ospredju tridnevnega srečanja je bil pomen pripovedovanja zgodb kot načina za povezovanje ljudi.
ANDREJ TURK: ELIZABETINA HVALNICA (prim. Lk 1)
ANDREJ TURK: ELIZABETINA HVALNICA (prim. Lk 1)
Sveto pismo je knjiga vseh knjig. Zaradi tega je predmet nenehnega raziskovanja, za vernike pa vir življenja po veri. Sveto pismo je zbirka različnih knjig, ki pripovedujejo zgodbo o odrešenju človeka. Besedila različnih literarnih zvrsti so razdeljena na Staro zavezo in Novo zavezo. Stara zaveza pripoveduje zgodovino izvoljenega ljudstva od stvarjenja sveta do rojstva Jezusa Kristusa, Nova zaveza pa o Jezusovem rojstvu, delovanju, smrti in vstajenju ter o življenju prve Cerkve. Prevedeno je v več kot 2500 jezikov in narečij. Da bi ljudje več brali Sveto pismo, je tudi eden od ciljev Svetopisemskega maratona, ki bo letos potekal od 26. do 30. januarja pod naslovom Vzljubil me je.
Sveto pismo je knjiga vseh knjig. Zaradi tega je predmet nenehnega raziskovanja, za vernike pa vir življenja po veri. Sveto pismo je zbirka različnih knjig, ki pripovedujejo zgodbo o odrešenju človeka. Besedila različnih literarnih zvrsti so razdeljena na Staro zavezo in Novo zavezo. Stara zaveza pripoveduje zgodovino izvoljenega ljudstva od stvarjenja sveta do rojstva Jezusa Kristusa, Nova zaveza pa o Jezusovem rojstvu, delovanju, smrti in vstajenju ter o življenju prve Cerkve. Prevedeno je v več kot 2500 jezikov in narečij. Da bi ljudje več brali Sveto pismo, je tudi eden od ciljev Svetopisemskega maratona, ki bo letos potekal od 26. do 30. januarja pod naslovom Vzljubil me je.
O nedelji Božje besede je razmišljal generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije.
O nedelji Božje besede je razmišljal generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije.
Sveto pismo ima življenjske, temeljne smernice za vsakega izmed nas. Dobro je, da otroci že zgodaj spoznajo svetopisemske zgodbe, na njim primeren in zanimiv način – s poslušanjem, branjem, ustvarjanjem,…
Sveto pismo ima življenjske, temeljne smernice za vsakega izmed nas. Dobro je, da otroci že zgodaj spoznajo svetopisemske zgodbe, na njim primeren in zanimiv način – s poslušanjem, branjem, ustvarjanjem,…