Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih.
V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi.
Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic.
Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
S cvetno nedeljo vstopamo v veliki teden, ko se bodo pred nami odvili ključni dogodki Jezusovega življenja: trpljenje, smrt in vstajenje. Temeljne resnice vere je pred 1700 leti v veroizpovedi opredelil ekumenski koncil v Niceji. Nicejska veroizpoved, ki se začne z besedami »Verujem v enega Boga«, je eden najpomembnejših izrazov krščanske vere in eden redkih, ki povezuje skoraj vse kristjane – katoličane, pravoslavne in mnoge protestante. Obhajanje 1700. obletnice koncila je spodbuda, da bi tudi mi v luči vere, da je Jezus Kristus pravi Bog, prehodili pot od velikega četrtka do velike noči.
S cvetno nedeljo vstopamo v veliki teden, ko se bodo pred nami odvili ključni dogodki Jezusovega življenja: trpljenje, smrt in vstajenje. Temeljne resnice vere je pred 1700 leti v veroizpovedi opredelil ekumenski koncil v Niceji. Nicejska veroizpoved, ki se začne z besedami »Verujem v enega Boga«, je eden najpomembnejših izrazov krščanske vere in eden redkih, ki povezuje skoraj vse kristjane – katoličane, pravoslavne in mnoge protestante. Obhajanje 1700. obletnice koncila je spodbuda, da bi tudi mi v luči vere, da je Jezus Kristus pravi Bog, prehodili pot od velikega četrtka do velike noči.
Naš odnos z Bogom je žal pogosto intenziven in na preizkušnji, ko nas prizadene trpljenje ali smrt bližnjega. Za zakonca Mejak iz Ilirske Bistrice, ki sta starša petih otrok, je huda bolezen njune hčerke pomenila vrnitev k Bogu.
Naš odnos z Bogom je žal pogosto intenziven in na preizkušnji, ko nas prizadene trpljenje ali smrt bližnjega. Za zakonca Mejak iz Ilirske Bistrice, ki sta starša petih otrok, je huda bolezen njune hčerke pomenila vrnitev k Bogu.
Koncil v Niceji je bil prvi ekumenski, vesoljni cerkveni zbor. Leta 325 ga je sklical rimski cesar Konstantin. Potekal je med 20. majem in 25 julijem 325.
Koncil v Niceji je bil prvi ekumenski, vesoljni cerkveni zbor. Leta 325 ga je sklical rimski cesar Konstantin. Potekal je med 20. majem in 25 julijem 325.
S cvetno nedeljo vstopamo v veliki teden, ko se bodo pred nami odvili ključni dogodki Jezusovega življenja: trpljenje, smrt in vstajenje. Kakšno razpoloženje moramo pred temi skrivnostmi ustvariti v sebi, da lahko z Jezusom prehodimo pot skozi trpljenje, smrt v vstajenje? Kako nam pri tem pomagajo obredje in običaji, ki nagovarjajo tudi ljudi, ki niso verni?
S cvetno nedeljo vstopamo v veliki teden, ko se bodo pred nami odvili ključni dogodki Jezusovega življenja: trpljenje, smrt in vstajenje. Kakšno razpoloženje moramo pred temi skrivnostmi ustvariti v sebi, da lahko z Jezusom prehodimo pot skozi trpljenje, smrt v vstajenje? Kako nam pri tem pomagajo obredje in običaji, ki nagovarjajo tudi ljudi, ki niso verni?
Združenje katoliških skavtinj in skavtov praznuje v jubilejnem svetem letu 35. letnico delovanja. V teh letih je šlo skozi skavtsko vzgojo več kot 30.000 skavtov in skavtinj. Poleg osvajanja skavtskih veščin in drugih spretnosti je pomembno poslanstvo skavtov tudi prostovoljstvo oziroma pomoč bližnjemu.
Združenje katoliških skavtinj in skavtov praznuje v jubilejnem svetem letu 35. letnico delovanja. V teh letih je šlo skozi skavtsko vzgojo več kot 30.000 skavtov in skavtinj. Poleg osvajanja skavtskih veščin in drugih spretnosti je pomembno poslanstvo skavtov tudi prostovoljstvo oziroma pomoč bližnjemu.
Inštitut za patristične študije Victorinianum in slovenska sekcija Mednarodnega združenja za patristične študije sta na Teološki fakulteti v Ljubljani pripravila patristično popoldne z naslovom Sirsko krščanstvo. Srečanja so se udeležili strokovnjaki, raziskovalci krščanske antike in ljubitelji tovrstne tematike. Namenjeno je bilo poglobljenemu razumevanju sirskega jezika in književnosti.
Inštitut za patristične študije Victorinianum in slovenska sekcija Mednarodnega združenja za patristične študije sta na Teološki fakulteti v Ljubljani pripravila patristično popoldne z naslovom Sirsko krščanstvo. Srečanja so se udeležili strokovnjaki, raziskovalci krščanske antike in ljubitelji tovrstne tematike. Namenjeno je bilo poglobljenemu razumevanju sirskega jezika in književnosti.
Na tako imenovano tiho nedeljo bomo v Obzorjih duha razmišljali o tišini. Živimo v svetu, ki je glasen, hrupen in hiter. Na nas vpliva ogromno informacij, zvokov in dražljajev, ki imajo posledice na naše telesno in duševno zdravje in nam onemogočajo, da bi se srečali sami s sabo in z Bogom. Kljub hrepenenju po tišini, se ob izkušnji tišine marsikdo počuti nelagodno ali pa se je celo boji. Tišina je bila vedno osnova za zbranost, spoznavanje in razumevanje samega sebe, meditacijo, sanjarjenje, ustvarjanje, molitev. Kot je zapisala sv. mati Terezija iz Kalkute, je sad tišine molitev. Sad molitve je vera. Sad vere je ljubezen. Sad ljubezni pa je služenje.
Na tako imenovano tiho nedeljo bomo v Obzorjih duha razmišljali o tišini. Živimo v svetu, ki je glasen, hrupen in hiter. Na nas vpliva ogromno informacij, zvokov in dražljajev, ki imajo posledice na naše telesno in duševno zdravje in nam onemogočajo, da bi se srečali sami s sabo in z Bogom. Kljub hrepenenju po tišini, se ob izkušnji tišine marsikdo počuti nelagodno ali pa se je celo boji. Tišina je bila vedno osnova za zbranost, spoznavanje in razumevanje samega sebe, meditacijo, sanjarjenje, ustvarjanje, molitev. Kot je zapisala sv. mati Terezija iz Kalkute, je sad tišine molitev. Sad molitve je vera. Sad vere je ljubezen. Sad ljubezni pa je služenje.
Pesem o tišini »Tiho stopaj, duša« je delo blaženega Lojzeta Grozdeta.
Pesem o tišini »Tiho stopaj, duša« je delo blaženega Lojzeta Grozdeta.
»Tišina je jezik Boga, vse drugo je slab prevod,« so besede perzijskega pesnika Rumija. Tišino nam na prav poseben način približajo duhovne vaje v tišini. Z njimi ima veliko izkušenj tudi mag. Damjana Krivec Čarman.
»Tišina je jezik Boga, vse drugo je slab prevod,« so besede perzijskega pesnika Rumija. Tišino nam na prav poseben način približajo duhovne vaje v tišini. Z njimi ima veliko izkušenj tudi mag. Damjana Krivec Čarman.
V tišini se odpre prostor za vse tisto, kar je pogosto neizrečeno. V tišini se ustavimo, premišljujemo o sebi in drugih. Tišina je pot do samega sebe.
V tišini se odpre prostor za vse tisto, kar je pogosto neizrečeno. V tišini se ustavimo, premišljujemo o sebi in drugih. Tišina je pot do samega sebe.
Živimo v svetu, ki je glasen, hrupen in hiter. Na nas vpliva ogromno informacij, zvokov in dražljajev, ki imajo posledice na naše telesno in duševno zdravje in nam onemogočajo, da bi se srečali sami s sabo in z Bogom. Kljub hrepenenju po tišini, se ob izkušnji tišine marsikdo počuti nelagodno ali pa se je celo boji. Tišina je bila vedno osnova za zbranost, spoznavanje in razumevanje samega sebe, meditacijo, sanjarjenje, ustvarjanje, molitev.
Živimo v svetu, ki je glasen, hrupen in hiter. Na nas vpliva ogromno informacij, zvokov in dražljajev, ki imajo posledice na naše telesno in duševno zdravje in nam onemogočajo, da bi se srečali sami s sabo in z Bogom. Kljub hrepenenju po tišini, se ob izkušnji tišine marsikdo počuti nelagodno ali pa se je celo boji. Tišina je bila vedno osnova za zbranost, spoznavanje in razumevanje samega sebe, meditacijo, sanjarjenje, ustvarjanje, molitev.
»Dnevi Škofjeloškega pasijona« so niz kulturno-družabnih prireditev in dogodkov, ki združujejo umetnost, zgodovino in duhovnost ter pomenijo most med bogato dediščino Škofjeloškega pasijona in sodobnim časom.
»Dnevi Škofjeloškega pasijona« so niz kulturno-družabnih prireditev in dogodkov, ki združujejo umetnost, zgodovino in duhovnost ter pomenijo most med bogato dediščino Škofjeloškega pasijona in sodobnim časom.
Ženska je v Božjih očeh ustvarjena z globokim dostojanstvom, ki izvira iz Božjega načrta stvarjenja. Ustvarjena je bila iz ljubezni, kot enakopravna partnerka moškemu. Je nosilka življenja, ljubezni in lepote in ima posebno sposobnost prepoznavanja drugih oseb, njihove edinstvenosti in odnosov med njimi. Na praznik Gospodovega oznanjenja smo obhajali materinski dan. Ob liku Božje matere Marije si zastavljamo vprašanje, kako sodobne ženske v iskanju ravnotežja med različnimi vlogami – žene, matere, prijateljice, delavke – odgovarjajo na Božje nagovore.
Ženska je v Božjih očeh ustvarjena z globokim dostojanstvom, ki izvira iz Božjega načrta stvarjenja. Ustvarjena je bila iz ljubezni, kot enakopravna partnerka moškemu. Je nosilka življenja, ljubezni in lepote in ima posebno sposobnost prepoznavanja drugih oseb, njihove edinstvenosti in odnosov med njimi. Na praznik Gospodovega oznanjenja smo obhajali materinski dan. Ob liku Božje matere Marije si zastavljamo vprašanje, kako sodobne ženske v iskanju ravnotežja med različnimi vlogami – žene, matere, prijateljice, delavke – odgovarjajo na Božje nagovore.
Petra Stopar: Brez besed avtor: Gregor Čušin, priredba: Miha Gorše
Petra Stopar: Brez besed avtor: Gregor Čušin, priredba: Miha Gorše
Polonca Sokol je žena Tomažu, mama 17-letni Juliji, rejnica skoraj 6-letnemu dečku, gospodinja. Opravljala je različne poklice, danes pa je zaposlena v domačem podjetju. Pravi, da ji je Gospod dal veliko darov, ki ji pomagajo na različnih področjih. Rada ustvarja, bere, posebno poslanstvo pa vidi v materinstvu.
Polonca Sokol je žena Tomažu, mama 17-letni Juliji, rejnica skoraj 6-letnemu dečku, gospodinja. Opravljala je različne poklice, danes pa je zaposlena v domačem podjetju. Pravi, da ji je Gospod dal veliko darov, ki ji pomagajo na različnih področjih. Rada ustvarja, bere, posebno poslanstvo pa vidi v materinstvu.
Ženske nosijo v sebi edinstveno sposobnost ustvarjanja in povezovanja, a njihova vrednost ne izhaja iz popolnosti vlog, temveč iz pristnosti in edinstvenosti. Tako moški kot ženske pa so poklicani, da s svojimi talenti in karizmami prispevajo k dobremu v svetu.
Ženske nosijo v sebi edinstveno sposobnost ustvarjanja in povezovanja, a njihova vrednost ne izhaja iz popolnosti vlog, temveč iz pristnosti in edinstvenosti. Tako moški kot ženske pa so poklicani, da s svojimi talenti in karizmami prispevajo k dobremu v svetu.
Ženska je v Božjih očeh ustvarjena z globokim dostojanstvom, ki izvira iz Božjega načrta stvarjenja. Ustvarjena je bila iz ljubezni, kot enakopravna partnerka moškemu. Je nosilka življenja, ljubezni in lepote in ima posebno sposobnost prepoznavanja drugih oseb, njihove edinstvenosti in odnosov med njimi. Na praznik Gospodovega oznanjenja smo obhajali materinski dan. Ob liku Božje matere Marije si zastavljamo vprašanje, kako sodobne ženske v iskanju ravnotežja med različnimi vlogami – žene, matere, prijateljice, delavke – odgovarjajo na Božje nagovore
Ženska je v Božjih očeh ustvarjena z globokim dostojanstvom, ki izvira iz Božjega načrta stvarjenja. Ustvarjena je bila iz ljubezni, kot enakopravna partnerka moškemu. Je nosilka življenja, ljubezni in lepote in ima posebno sposobnost prepoznavanja drugih oseb, njihove edinstvenosti in odnosov med njimi. Na praznik Gospodovega oznanjenja smo obhajali materinski dan. Ob liku Božje matere Marije si zastavljamo vprašanje, kako sodobne ženske v iskanju ravnotežja med različnimi vlogami – žene, matere, prijateljice, delavke – odgovarjajo na Božje nagovore
Teden družine vsako leto poteka med praznikom sv. Jožefa in praznikom Gospodovega oznanjenja. Geslo letošnjega tedna družine je »Pričevalci upanja«
Teden družine vsako leto poteka med praznikom sv. Jožefa in praznikom Gospodovega oznanjenja. Geslo letošnjega tedna družine je »Pričevalci upanja«
V okviru svetega leta je minuli konec tedna potekalo postno romanje ljubljanske nadškofije k starodavni oglejski baziliki Marijinega vnebovzetja ter svetih Mohorja in Fortunata. Več kot 17.000 slovenskih romarjev se je odpravilo v eno najpomembnejših zgodovinskih in duhovnih središč krščanstva. Osrednji dogodek romanja je bila sveta maša, ki jo je v somaševanju z več deset duhovniki daroval ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore.
V okviru svetega leta je minuli konec tedna potekalo postno romanje ljubljanske nadškofije k starodavni oglejski baziliki Marijinega vnebovzetja ter svetih Mohorja in Fortunata. Več kot 17.000 slovenskih romarjev se je odpravilo v eno najpomembnejših zgodovinskih in duhovnih središč krščanstva. Osrednji dogodek romanja je bila sveta maša, ki jo je v somaševanju z več deset duhovniki daroval ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore.
Slovenska ljudska, harm. Avgust Ipavec
Slovenska ljudska, harm. Avgust Ipavec
Ob prazniku sv. Jožefa, bomo v Obzorjih duha razmišljali o liku moškega, kot si ga je zamislil Bog. Kaj pomeni biti moški, kakšna je njegova moč, kako in za kaj naj jo uporabi? Moški se pogosto srečuje s svojimi šibkostmi in nemočjo, se krivi pod težo lastnih pričakovanj in pričakovanj okolice. Nezmožen soočenja s samim seboj in pričakovanji beži iz odnosov v številne odvisnosti. Kljub temu je v zadnjem času vedno več mož, ki svojo identiteto sinov, mož, očetov gradijo na odnosu z Bogom. Iz tega pa izhaja spoznanje, da so moški kljub svoji nepopolnosti lahko Božji sodelavci in da Bog računa nanje.
Ob prazniku sv. Jožefa, bomo v Obzorjih duha razmišljali o liku moškega, kot si ga je zamislil Bog. Kaj pomeni biti moški, kakšna je njegova moč, kako in za kaj naj jo uporabi? Moški se pogosto srečuje s svojimi šibkostmi in nemočjo, se krivi pod težo lastnih pričakovanj in pričakovanj okolice. Nezmožen soočenja s samim seboj in pričakovanji beži iz odnosov v številne odvisnosti. Kljub temu je v zadnjem času vedno več mož, ki svojo identiteto sinov, mož, očetov gradijo na odnosu z Bogom. Iz tega pa izhaja spoznanje, da so moški kljub svoji nepopolnosti lahko Božji sodelavci in da Bog računa nanje.
Mirko Klobučar ima zanimivo življenjsko zgodbo polno vzponov in padcev. Kljub temu, ga je življenje oblikovalo v prijetnega sogovornika, ki ima izjemen dar poslušanja, kar mu pride še kako prav pri vzgoji dveh hčera in delu, ki ga trenutno opravlja, duhovni oskrbi pri Slovenski policiji.
Mirko Klobučar ima zanimivo življenjsko zgodbo polno vzponov in padcev. Kljub temu, ga je življenje oblikovalo v prijetnega sogovornika, ki ima izjemen dar poslušanja, kar mu pride še kako prav pri vzgoji dveh hčera in delu, ki ga trenutno opravlja, duhovni oskrbi pri Slovenski policiji.
Ob prazniku sv. Jožefa, bomo razmišljali o liku moškega, kot si ga je zamislil Bog. Kaj pomeni biti moški, kakšna je njegova moč, kako in za kaj naj jo uporabi?
Ob prazniku sv. Jožefa, bomo razmišljali o liku moškega, kot si ga je zamislil Bog. Kaj pomeni biti moški, kakšna je njegova moč, kako in za kaj naj jo uporabi?
V Svetem pismu beremo: »Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril.« (1Mz 1,27) Kakšnega moškega je ustvaril Bog smo se pogovarjali z zakonskim in družinskim terapevtom Miho Novakom in voditeljem DiŽa Benjaminom Siterjem.
V Svetem pismu beremo: »Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril.« (1Mz 1,27) Kakšnega moškega je ustvaril Bog smo se pogovarjali z zakonskim in družinskim terapevtom Miho Novakom in voditeljem DiŽa Benjaminom Siterjem.
Na Slovenski karitas pravijo, da je post čas za molitev, dobra dela in pomoč ljudem v stiski. Zato so tudi letos pripravili različne spodbude za postni čas. Med njimi sta že tradicionalni akciji »40 dni brez alkohola« in »Ne pozabimo«. Letos pa so sodelovali tudi pri zbiranju pomoči za otroke na Madagaskarju.
Na Slovenski karitas pravijo, da je post čas za molitev, dobra dela in pomoč ljudem v stiski. Zato so tudi letos pripravili različne spodbude za postni čas. Med njimi sta že tradicionalni akciji »40 dni brez alkohola« in »Ne pozabimo«. Letos pa so sodelovali tudi pri zbiranju pomoči za otroke na Madagaskarju.
V prvih mesecih svetega leta je v rimske bazilke romalo že veliko slovenskih župnij. Prav na dan obletnice izvolitve papeža Frančiška so bili v Rimu tudi romarji iz novomeške škofije.
V prvih mesecih svetega leta je v rimske bazilke romalo že veliko slovenskih župnij. Prav na dan obletnice izvolitve papeža Frančiška so bili v Rimu tudi romarji iz novomeške škofije.
Učenci 3.B razreda OŠ Alojzija Šuštarja in Klemen Banko Nič ne de, če so poti (Vera in luč)
Učenci 3.B razreda OŠ Alojzija Šuštarja in Klemen Banko Nič ne de, če so poti (Vera in luč)
Otroci sprejemajo Boga že v zgodnjem otroštvu in so zelo dovzetni za duhovnost. Obiskali smo katoliški Marijin vrtec v Cerkljah na Gorenjskem, kjer prek igre in molitve otroci spoznavajo vero in verske vsebine.
Otroci sprejemajo Boga že v zgodnjem otroštvu in so zelo dovzetni za duhovnost. Obiskali smo katoliški Marijin vrtec v Cerkljah na Gorenjskem, kjer prek igre in molitve otroci spoznavajo vero in verske vsebine.
Za kristjana je post čas, ko svoj pogled od nebistvenega usmeri k bistvenemu in stopi na pot poglobitve svojega odnosa z Bogom. Jezus nam prihaja naproti, tako, da nam postavlja za zgled otroke. V Svetem pismu beremo: »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža in postane kot ta otrok, tisti je v nebeškem kraljestvu največji.« Najboljše, kar imamo za srečanje z Bogom, je naše otroško srce, ki se spontano odpre, ki si preprosto upa spraševati, ki hoče biti ljubljeno. Več o veri, ki jo imajo otroci in izziva tudi odrasle, pa v tokratni oddaji.
Za kristjana je post čas, ko svoj pogled od nebistvenega usmeri k bistvenemu in stopi na pot poglobitve svojega odnosa z Bogom. Jezus nam prihaja naproti, tako, da nam postavlja za zgled otroke. V Svetem pismu beremo: »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža in postane kot ta otrok, tisti je v nebeškem kraljestvu največji.« Najboljše, kar imamo za srečanje z Bogom, je naše otroško srce, ki se spontano odpre, ki si preprosto upa spraševati, ki hoče biti ljubljeno. Več o veri, ki jo imajo otroci in izziva tudi odrasle, pa v tokratni oddaji.
Najboljše, kar imamo za srečanje z Bogom, je naše otroško srce, ki se spontano odpre, ki si preprosto upa spraševati, ki hoče biti ljubljeno.
Najboljše, kar imamo za srečanje z Bogom, je naše otroško srce, ki se spontano odpre, ki si preprosto upa spraševati, ki hoče biti ljubljeno.
K spreobrnjenju smo poklicani tudi v postu, zato je najboljše, kar imamo za srečanje z Bogom, naše otroško srce, ki se spontano odpre, ki si preprosto upa spraševati, ki hoče biti ljubljeno.
K spreobrnjenju smo poklicani tudi v postu, zato je najboljše, kar imamo za srečanje z Bogom, naše otroško srce, ki se spontano odpre, ki si preprosto upa spraševati, ki hoče biti ljubljeno.
V petek, 14. marca smo se spomnili 60 letnice smrti avtorja glasbe slovenske himne. Stanko Premrl je bil duhovnik, skladatelj, organist, pedagog, urednik in kritik, ki se je v slovenski prostor zapisal s številni sakralnimi, kot tudi posvetnimi deli.
V petek, 14. marca smo se spomnili 60 letnice smrti avtorja glasbe slovenske himne. Stanko Premrl je bil duhovnik, skladatelj, organist, pedagog, urednik in kritik, ki se je v slovenski prostor zapisal s številni sakralnimi, kot tudi posvetnimi deli.
8. in 9. marca 2025 je v Rimu potekal Jubilej prostovoljcev. Udeležili so se ga številni člani neprofitnih in nevladnih organizacij ter socialni delavci z vsega sveta. Sveto mašo je ob navzočnosti okoli 30 tisoč vernikov na Trgu sv. Petra daroval prefekt Dikasterija za celostni človeški razvoj, kardinal Michael Czerny, ki je zbranim prebral homilijo papeža Frančiška. Prostovoljci pa so v času obiska večnega mesta molili tudi za zdravje svetega očeta.
8. in 9. marca 2025 je v Rimu potekal Jubilej prostovoljcev. Udeležili so se ga številni člani neprofitnih in nevladnih organizacij ter socialni delavci z vsega sveta. Sveto mašo je ob navzočnosti okoli 30 tisoč vernikov na Trgu sv. Petra daroval prefekt Dikasterija za celostni človeški razvoj, kardinal Michael Czerny, ki je zbranim prebral homilijo papeža Frančiška. Prostovoljci pa so v času obiska večnega mesta molili tudi za zdravje svetega očeta.
Z znamenjem križa in klicem k spreobrnjenju katoličani na pepelnično sredo stopijo na pot štiridesetdnevne priprave na veliko noč. Post je čas notranjega in zunanjega prečiščevanja, obdobje, ko iščemo pot do boljše različice sebe, svojih bližnjih in seveda Boga. Gre za čas razločevanja, kaj nas vodi k Bogu in kaj nas od njega odvrača. Da bi svoj pogled usmerili k bistvenemu, so vernikom na voljo tri najpomembnejše sestavine postnega časa: molitev, post in dobra dela oz. miloščina. Več o postu pa v tokratni oddaji.
Z znamenjem križa in klicem k spreobrnjenju katoličani na pepelnično sredo stopijo na pot štiridesetdnevne priprave na veliko noč. Post je čas notranjega in zunanjega prečiščevanja, obdobje, ko iščemo pot do boljše različice sebe, svojih bližnjih in seveda Boga. Gre za čas razločevanja, kaj nas vodi k Bogu in kaj nas od njega odvrača. Da bi svoj pogled usmerili k bistvenemu, so vernikom na voljo tri najpomembnejše sestavine postnega časa: molitev, post in dobra dela oz. miloščina. Več o postu pa v tokratni oddaji.
Novinar in nekdanji urednik Družinine priloge Slovenski čas Bogomir Štefanič deluje v katoliških medijih že več kot 30 let. Prek svojega dela v javnem prostoru odstira pomembne družbene in kulturne teme za kristjane. Pravi, da je zanj postni čas najljubši. V prispevku boste izvedeli, zakaj se na veliki petek odpravlja na kolo, in kaj zanj pomeni ideja razstrupljanja naših misli, besed in dejanj.
Novinar in nekdanji urednik Družinine priloge Slovenski čas Bogomir Štefanič deluje v katoliških medijih že več kot 30 let. Prek svojega dela v javnem prostoru odstira pomembne družbene in kulturne teme za kristjane. Pravi, da je zanj postni čas najljubši. V prispevku boste izvedeli, zakaj se na veliki petek odpravlja na kolo, in kaj zanj pomeni ideja razstrupljanja naših misli, besed in dejanj.
Post je čas notranjega in zunanjega prečiščevanja, obdobje, ko iščemo pot do boljše različice sebe, svojih bližnjih in seveda Boga. Gre za čas razločevanja, kaj nas vodi k Bogu in kaj nas od njega odvrača. Skušnjave, ki jim je bil med 40-dnevnim postom v puščavi podvržen Jezus, so v sodobni kulturi dobile nove oblike in nas zapeljujejo na vsakem koraku. Kam usmeriti svoj pogled v času priprave na Veliko noč?
Post je čas notranjega in zunanjega prečiščevanja, obdobje, ko iščemo pot do boljše različice sebe, svojih bližnjih in seveda Boga. Gre za čas razločevanja, kaj nas vodi k Bogu in kaj nas od njega odvrača. Skušnjave, ki jim je bil med 40-dnevnim postom v puščavi podvržen Jezus, so v sodobni kulturi dobile nove oblike in nas zapeljujejo na vsakem koraku. Kam usmeriti svoj pogled v času priprave na Veliko noč?
V katoliški tradiciji post ni zgolj odrekanje hrani, alkoholu ali razvadam, temveč predvsem proces notranjega iskanja in očiščevanja. Njegov namen ni prepoznavanje lastnih zmogljivosti, ampak poglabljanje odnosa z Bogom.
V katoliški tradiciji post ni zgolj odrekanje hrani, alkoholu ali razvadam, temveč predvsem proces notranjega iskanja in očiščevanja. Njegov namen ni prepoznavanje lastnih zmogljivosti, ampak poglabljanje odnosa z Bogom.
Leta 2020 in 2022 sta Izmir prizadela rušilna potresa, ki sta pustila posledice tudi na cerkvi sv. Polikarpa. Ta je bila močno poškodovana. Restavratorska dela na cerkvi vodi piranska restavratorka in akademska slikarka Mira Ličen, s podjetjem Gnom. Ob 400-letnici cerkve je v Izmirju potekala svečanost ob njenem odprtju za javnost po potresu.
Leta 2020 in 2022 sta Izmir prizadela rušilna potresa, ki sta pustila posledice tudi na cerkvi sv. Polikarpa. Ta je bila močno poškodovana. Restavratorska dela na cerkvi vodi piranska restavratorka in akademska slikarka Mira Ličen, s podjetjem Gnom. Ob 400-letnici cerkve je v Izmirju potekala svečanost ob njenem odprtju za javnost po potresu.
150 vernikov iz različnih slovenskih župnij se je udeležilo svetoletnega romanja v Vatikan. V molitvi in procesiji od Angelskega gradu v baziliko sv. Petra so izrazili potrditev svoje vere in se poklonili papežu Frančišku.
150 vernikov iz različnih slovenskih župnij se je udeležilo svetoletnega romanja v Vatikan. V molitvi in procesiji od Angelskega gradu v baziliko sv. Petra so izrazili potrditev svoje vere in se poklonili papežu Frančišku.
Z bulo Upanje ne osramoti je papež Frančišek lani razglasil sveto leto 2025, ki ima naslov Romarji upanja. Upanje je poleg vere in ljubezni ena od teoloških vrlin v krščanski tradiciji. Je kombinacija želje po nečem in pričakovanja, da bi to prejeli. Medtem ko je vera stvar razuma, je upanje dejanje volje. Kaj pomeni biti romar upanja in k čemu nas vabi sveto leto pa v tokratni oddaji.
Z bulo Upanje ne osramoti je papež Frančišek lani razglasil sveto leto 2025, ki ima naslov Romarji upanja. Upanje je poleg vere in ljubezni ena od teoloških vrlin v krščanski tradiciji. Je kombinacija želje po nečem in pričakovanja, da bi to prejeli. Medtem ko je vera stvar razuma, je upanje dejanje volje. Kaj pomeni biti romar upanja in k čemu nas vabi sveto leto pa v tokratni oddaji.
Osemčlanska družina Fortuna iz Podreče pri Medvodah je lansko poletje preživela pri slovenskem misijonarju Janezu Krmelju na Madagaskarju. Tja so odšli kot prostovoljci, ki so pomagali na misijonu.
Osemčlanska družina Fortuna iz Podreče pri Medvodah je lansko poletje preživela pri slovenskem misijonarju Janezu Krmelju na Madagaskarju. Tja so odšli kot prostovoljci, ki so pomagali na misijonu.
Z bulo Upanje ne osramoti je papež Frančišek lani razglasil sveto leto 2025 z naslovom Romarji upanja. Upanje je ena od teoloških vrlin in pomeni kombinacijo želje ter pričakovanja. Ni le čustvo, temveč način razmišljanja ali stanje bivanja. Kaj pomeni biti romar upanja in k čemu vabi sveto leto, bomo vprašali s. Boženo Kutnar OSU, narodno delegatko za jubilejno leto.
Z bulo Upanje ne osramoti je papež Frančišek lani razglasil sveto leto 2025 z naslovom Romarji upanja. Upanje je ena od teoloških vrlin in pomeni kombinacijo želje ter pričakovanja. Ni le čustvo, temveč način razmišljanja ali stanje bivanja. Kaj pomeni biti romar upanja in k čemu vabi sveto leto, bomo vprašali s. Boženo Kutnar OSU, narodno delegatko za jubilejno leto.
Upanje je tista notranja sila, ki človeka žene naprej, tudi ko se znajde v težkih časih. Vliva mu zaupanje, da se stvari lahko izboljšajo. Nasprotje tega je obup, ki prinaša občutek nemoči in prepričanje, da ni izhoda. Medtem ko lažni optimizem temelji na lepih besedah in zanikanju resničnosti, si pravo upanje ne zatiska oči pred težavami, ampak spodbuja k iskanju smisla in rešitev.
Upanje je tista notranja sila, ki človeka žene naprej, tudi ko se znajde v težkih časih. Vliva mu zaupanje, da se stvari lahko izboljšajo. Nasprotje tega je obup, ki prinaša občutek nemoči in prepričanje, da ni izhoda. Medtem ko lažni optimizem temelji na lepih besedah in zanikanju resničnosti, si pravo upanje ne zatiska oči pred težavami, ampak spodbuja k iskanju smisla in rešitev.
V 95. letu se je poslovil duhovnik, muzikolog in zborovodja dr. Mirko Cuderman, ki je zaznamoval slovenski glasbeni prostor, predvsem s sakralno glasbo. Po študiju teologije je bil leta 1954 posvečen v duhovnika, nato pa je na Dunaju študiral cerkveno glasbo in muzikologijo. Leta 1968 je ustanovil zbor Consortium musicum in ga vodil skoraj 45 let. Za svoje delo je prejel medaljo za zasluge (2019) in Prešernovo nagrado (2022).
V 95. letu se je poslovil duhovnik, muzikolog in zborovodja dr. Mirko Cuderman, ki je zaznamoval slovenski glasbeni prostor, predvsem s sakralno glasbo. Po študiju teologije je bil leta 1954 posvečen v duhovnika, nato pa je na Dunaju študiral cerkveno glasbo in muzikologijo. Leta 1968 je ustanovil zbor Consortium musicum in ga vodil skoraj 45 let. Za svoje delo je prejel medaljo za zasluge (2019) in Prešernovo nagrado (2022).
V Vatikanu se kljub papeževi odsotnosti nadaljujejo načrtovani dogodki jubilejnega leta. Med 20.2., 21. 2. in 23. 2. so bili posebej lepo v Rim povabljeni stalni diakoni.
V Vatikanu se kljub papeževi odsotnosti nadaljujejo načrtovani dogodki jubilejnega leta. Med 20.2., 21. 2. in 23. 2. so bili posebej lepo v Rim povabljeni stalni diakoni.
Vsak večer od ponedeljka se na Trgu svetega Petra zbira velika množica vernikov, kardinalov, škofov, duhovnikov in redovnic, ki skupaj molijo rožni venec za zdravje papeža Frančiška. Molitvam in dobrim željam se pridružujejo verniki z vsega sveta.
Vsak večer od ponedeljka se na Trgu svetega Petra zbira velika množica vernikov, kardinalov, škofov, duhovnikov in redovnic, ki skupaj molijo rožni venec za zdravje papeža Frančiška. Molitvam in dobrim željam se pridružujejo verniki z vsega sveta.
Pouk o krščanski veri, poznan pod pojmom verouk, je le eden od delov kateheze, ki pomeni tudi izkustvo vere in uvajanje v versko življenje. Poznavanje vere in predajanje vrednot, ki izhajajo iz osebnega odnosa z Jezusom Kristusom, je za Cerkev eno od ključnih poslanstev. Kljub vprašanjem, kako zasnovati in izvajati katehezo, da bo obrodila dobre sadove, ostaja ta za katehistinje in katehete dar, izziv in priložnost. Kljub trudu so v mnogih primerih rezultati vse prej kot dobri. Kaj vpliva na to, da število otrok, ki obiskujejo verouk, nezadržno pada, kako jih zadržati v Cerkvi tudi po birmi ter kako katehizirati njihove starše, o tem pa v tokratni oddaji. Na ta in druga vprašanja bodo iskali odgovore tudi udeleženci letošnjega že 55. katehetskega simpozija z naslovom »Upanje ne osramoti«.
Pouk o krščanski veri, poznan pod pojmom verouk, je le eden od delov kateheze, ki pomeni tudi izkustvo vere in uvajanje v versko življenje. Poznavanje vere in predajanje vrednot, ki izhajajo iz osebnega odnosa z Jezusom Kristusom, je za Cerkev eno od ključnih poslanstev. Kljub vprašanjem, kako zasnovati in izvajati katehezo, da bo obrodila dobre sadove, ostaja ta za katehistinje in katehete dar, izziv in priložnost. Kljub trudu so v mnogih primerih rezultati vse prej kot dobri. Kaj vpliva na to, da število otrok, ki obiskujejo verouk, nezadržno pada, kako jih zadržati v Cerkvi tudi po birmi ter kako katehizirati njihove starše, o tem pa v tokratni oddaji. Na ta in druga vprašanja bodo iskali odgovore tudi udeleženci letošnjega že 55. katehetskega simpozija z naslovom »Upanje ne osramoti«.
O poslanstvu kateheze je razmišljal katehet Klemen Klemen, ki smo ga obiskali v župniji Mozirje.
O poslanstvu kateheze je razmišljal katehet Klemen Klemen, ki smo ga obiskali v župniji Mozirje.
Žiga Hriberšek je slikar, ilustrator, grafični in predmetni oblikovalec. Kot pravi sam, želi biti vsestranski. S slikanjem se ukvarja že 15 let, zadnjih deset let poklicno. Lani je na zunanjosti domače župnijske cerkve povišanja svetega Križa, v župniji Dobrepolje - Videm, dokončal freske. Upodobil je pet skrivnosti svetlega dela rožnega venca.
Žiga Hriberšek je slikar, ilustrator, grafični in predmetni oblikovalec. Kot pravi sam, želi biti vsestranski. S slikanjem se ukvarja že 15 let, zadnjih deset let poklicno. Lani je na zunanjosti domače župnijske cerkve povišanja svetega Križa, v župniji Dobrepolje - Videm, dokončal freske. Upodobil je pet skrivnosti svetlega dela rožnega venca.
Pouk o krščanski veri, poznan pod pojmom verouk, je le eden od delov kateheze, ki pomeni tudi izkustvo vere in uvajanje v versko življenje. Poznavanje vere in predajanje vrednot, ki izhajajo iz osebnega odnosa z Jezusom Kristusom, je za Cerkev eno od ključnih poslanstev. Kljub vprašanjem, kako zasnovati in izvajati katehezo, da bo obrodila dobre sadove, ostaja ta za katehistinje in katehete dar, izziv in priložnost.
Pouk o krščanski veri, poznan pod pojmom verouk, je le eden od delov kateheze, ki pomeni tudi izkustvo vere in uvajanje v versko življenje. Poznavanje vere in predajanje vrednot, ki izhajajo iz osebnega odnosa z Jezusom Kristusom, je za Cerkev eno od ključnih poslanstev. Kljub vprašanjem, kako zasnovati in izvajati katehezo, da bo obrodila dobre sadove, ostaja ta za katehistinje in katehete dar, izziv in priložnost.